Pablo Alejandro Gelb je eden izmed novih obrazov prihajajoče sezone šova Ljubezen po domače. Prihaja iz Argentine, od koder se je leta 2002 preselil v Slovenijo. Tu ga je prijetno presenetilo zlasti mirno življenje, saj je bil v rodni deželi večkrat žrtev uličnega kriminala. Dvakrat so vanj merili s pištolo, še večkrat pa z ostrim orožjem. Vsakokrat je bil oropan. Spomine na travmatične izkušnje je obudil v klepeti za 24ur.com.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Je vaš partner vaša sorodna duša ali duša dvojčica?

Kdaj bom spoznala svojo sorodno dušo? Vprašanje, ki ga neštetokrat slišimo in znova in znova spoznavamo, da v resnici ljudje danes ne vedo, kaj to sploh pomeni. Iščejo nekoga, ki naj bi jim bil enak. Nekoga, ki naj bi jih dopolnjeval, osrečeval in podobno. Je res, da iščejo sorodno dušo?

»Prvič se je zgodilo v trgovini s pisarniškim materialom, kjer sem pri dvajsetih letih delal kot prodajalec za pultom. Sredi belega dne je vstopil v trgovino gospod v lepi obleki in položil na pult neko vrečko. Mislil sem, da je kupil nekaj težkega, ne pa, da se v njej skriva pištola. Nato je pištolo potegnil iz vrečke in mi jo prislonil na čelo. V tistem trenutku sem ostal hladen in miren, saj je nemogoče predvideti reakcijo drugega človeka. V Argentini se ljudje dobro zavedajo, da lahko nepridiprav v vsakem momentu pištolo sproži. S pištolo, prislonjeno na čelo, me je peljal po trgovini, da sem mu predal ves denar, ki smo ga imeli. Vsi ostali uslužbenci in stranke so morali biti obrnjeni proti zadnji steni. Na koncu sem se moral obrniti še jaz, tat pa se je hitro in tiho izmuznil čez vhodna vrata. Policija ga ni nikoli ujela,« je pojasnil Pablo in se spomnil še ropa, ki sta ga doživela s tedanjim dekletom, ko sta se iz kina odpravljala na avtobusno postajo. »Kar naenkrat je nek mladi gospodič, tudi lepo urejen, prečkal cesto in potegnil puško izpod suknjiča ter zahteval, da mu predava vse vredne stvari, ki sva jih imela na sebi. So tudi drugi manjši dogodki, ko so mi grozili z nožem ali kakšnim drugim orožjem in od mene zahtevali na primer superge, drobiž in podobno. Na žalost je življenje v Argentini tako.«