Anže Kuplenik vedno znova poskrbi za kakšno presenečenje. Gotovo pa je zanj nekaj posebnega zadnji izziv, ki ga je odpeljal v tujino, natančneje na Dunaj, kjer je postal osebni kuhar premožne slovenske družine, ki prisega na zdravo domačo hrano in domače tradicionalne jedi. Anže je povabilo za delo dobil ob pravem času, saj so študentska Zasluženi dosežek Anžeta Kuplenika Osebni kuhar na Dunaju leta na biotehniški fakulteti za njim in si je moral poiskati službo. To pa v časih, ko so restavracije zaprte in povpraševanja po cateringu ni, ni prav preprosto. A imel je srečo. V bližini njegovega doma na Dolenjskem je velikonočne praznike preživljala slovenska družina, ki sicer živi v Avstriji.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blaž Švab o prvem božiču z dvema otrokoma

Partnerica Blaža Švaba se je vrnila na delo, zato je december za glasbenika še toliko bolj pester. Kakšni pa bodo prazniki z dvema otrokoma?

»Prosili so me, da med njihovim obiskom v Sloveniji skrbim za njihovo prehrano, potem pa je prišlo povabilo, da bi postal osebni kuhar v njihovem domu na Dunaju. Ponudba se mi je zdela zanimiva in hitro smo našli skupni jezik. Spakiral sem kovčke in odšel na Dunaj, novim izzivom naproti,« nam je zaupal Anže, ki se na Dunaju odlično počuti, večino časa pa tako in tako preživi v kuhinji, kjer je praktično doma. »Za otroke kuham posebej, sicer pa imajo moji delodajalci najraje klasično kuhinjo na nekoliko drugačen način. To pa že od nekdaj predstavlja poseben izziv tudi meni. Vedno sem pripravljen v kuhinjo vnesti kaj novega, preizkušati nove recepte in poskrbeti, da so jedi okusne.«

Anže je navdušen tudi nad izbiro sestavin, ki so na voljo na Dunaju. »Sam se odpravim tudi v trgovino, saj najbolje vem, kakšne sestavine potrebujem. Priznam, da sem navdušen nad ponudbo. Ker družina, za katero kuham, prisega na zdravo prehrano, vedno izbiram med bio, ekološko in lokalno pridelano hrano. Opažam, da Avstrijci pripisujejo temu velik pomen. Na policah v skoraj vsaki trgovini dobiš poleg sadja in zelenjave tudi bio in ekološke sire, meso, mesne izdelke.« Glede na to, da Anže zdaj živi v Avstriji, je zaželeno znanje nemškega jezika. »Nekako sem imel srečo, da sem se v srednji šoli štiri leta učil nemščino, a ker naslednja štiri leta tega jezika nisem uporabljal, sem veliko pozabil. Zdaj se s tem jezikom srečujem vsak dan in v veselje mi je, ker mi gre vsak dan bolje.«