Tekmovalka aktualne sezone šova MasterChef Barbara Noris ima za seboj zanimivo zgodbo, prepleteno s pustolovščinami v tujini in zasidrano v varen pristan domače dežele, v objem veselja in vrednot, ki sta ji jih v um in srce zasejala ljubeča starša.

Ljubezen na prvi pogled

»Ko sem spoznala Thea, sem živela na Kanarskih otokih v razposajenosti mladostnih dni,« se spominja Barbara, Theo pa doda, da se je vanjo zaljubil na prvi pogled. Naklonjenosti ni skrival, dolgolaso lepotico je iz dneva v dan presenečal in jo popolnoma očaral. »Theo je bil vedno nasmejan, igral je kitaro, bil je dobrosrčen, z njim sem jadrala na sosednje otoke, najbolj pa me je pri njem očaralo spoznanje, da je zelo pameten človek.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Motni kozarci - pomagajte si s preprostimi triki

So tudi vaši kozarci postali motni in na steklu ni več sijaja?

V romanco posegli težki časi

A romantično življenje na Kanarskih otokih je prekinil klic iz domovine. Strah za očetovo zdravje jo je gnal domov, slovo od moškega, ki ji je spodnesel tla pod nogami, je bilo v tistih trenutkih neizbežno. »Kako je usoda spletla najini poti je res neverjetno. Moj oče je hudo zbolel, zato sem se nemudoma vrnila domov. Preživel je hudo operacijo in z mamo sva mu nenehno stali ob strani. Mesec in pol sva se vsak dan menjali na šest ur, vse do dne, ko je lahko zapustil bolnišnico,« se spominja Barbara in radostno doda, da težko obdobje ni končalo njene ljubezenske zgodbe, pač pa odstrlo pogled na globino prave ljubezni.

»Ko se je očetovo zdravje izboljšalo, me je Theo prišel obiskati in čutila sem, da se med nama ni nič spremenilo. Torej iz še tako hude situacije, se lahko rodi nekaj res neverjetnega. Ko je moj oče prvič spoznal Thea, mu je bil takoj všeč; rekel je, da je človek, ki zna gledati v oči. Točno leto potem sva se poročila. In da bi bilo vse še bolj popolno, sem bila tudi noseča.«

Otroci ljubezni

Barbara o družini in otrocih govori mehko, ljubeče. Njene besede nežno pobožajo ter hkrati zaprhutajo kot navdih in opomnik, kako pomembno je prepletanje vrednot v vse pore družinske skupnosti.

»Thiago moj prvi sin je moje čudo. Bitjece, ki je iz mene naredilo mamo. Kakšna sreča! Še danes ga gledam z enakimi očmi čudenja, ljubezni, veselja in sreče. Theovi starši in njegova sestra so našo ljubezen samo večali in širili. Videti je bilo, da sva odraščala v enakih vrednotah. Moji tašči bi rekla mama. Mojega tasta spoštujem in imam rada kot očeta,« pripoveduje Barbara in nadaljuje, da jih je leto in pol kasneje razveselilo rojstvo hčerke Isabele.

»Kako naj bi opisala to bitje? Ko je kakšno ušpičila, je moj oče rekel: 'enaka tebi je, ista ti!' Svojeglava, prebrisana, polna veselja, hitra kepica, ki je sledila svojemu bratcu v vsem,kar je počel. Po letu in devetih mesecih je prišla še Maelle,« smeje se pokima in razloži, da se ime izgovori Maèl ter da v keltskem jeziku pomeni princeso. »Še eno malo čudo ljubezni v naši družini. Res je bilo malo spanja , ampak moja sreča je bila nepopisna. Koliko življenja, koliko veselja!«

Zlate roke starih staršev in svet v družini

Barbara nam za konec zaupa, kako srečna je, ker se je romanca iz Kanarskih otokov razvila v čudovito zgodbo o pravi ljubezni. »Mojemu možu sem hvaležna za vsak dan. Popustil je moji želji, da smo živeli skupaj z mojimi starši, v razširjeni družini, v res spoštljivem odnosu iz vseh strani. To je dalo velike vrednote tudi našim otrokom. Roke babic in dedkov so najbolj zlate roke v katere lahko damo naše otroke! Očetu so otroci podaljšali življenje, moji mami dajejo nasmeh in zavedanje, da je ljubljena; torej vse, kar nam je ona od vedno brezpogojno dajala,« ganjeno pove mama treh otrok in naš klepet zaključi s srčno mislijo: »Nekoč sem samo čakala na letalsko karto, da sem odkrivala svet; danes imam svet v moji družini!«