Verjetno že mnogokrat zastavljeno vprašanje, a vseeno: ste zmagovalec kuharskega šova MasterChef 2019 in verjetno celo najmlajši med zmagovalci. Kakšni so danes vaši občutki?

Zmagovalec leta 2019 – uf, že štiri leta so minila od tega! Tole je šlo res hitro, ne glede na to, kaj vse se je zgodilo v tem času. Skozi tekmovanje nisem nikoli ravno razmišljal o zmagi in kaj mi bo ta prinesla, a mislim, da bo kar držalo, da sem in še vedno ostajam najmlajši zmagovalec. V tekmovanje se nisem podal z mislijo na zmago, temveč sem si cilje zadajal sproti. Preprosto tudi zato, da ne bi bil ob odhodu preveč razočaran. Če povem iskreno, sem se vsakič znova, preden sem šel na snemanje, na stranišču spodbujal in si priklical dobre misli, tudi zaradi prej omenjenega. Dolgo si zaradi tega nisem upal priznati, da sem dober.

Po šovu ste si izkušnje nabirali tudi v tujini, natančneje v Avstriji. Vas še vleče v svet?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Tedenski horoskop: Naredite načrte o tem, kaj boste spremenili

Pomembno je, da imate ambicije in da se lahko nekaj novega naučite ali predelate določeno znanje naprej, tako se bo krog sklenil.

Pred slabima dvema letoma sem delal kot osebni chef na Dunaju. Zame je bila to zelo težka izkušnja. Pa ne zaradi dela, bolj zaradi šefovih psihičnih pritiskov. O podrobnostih zaradi spoštovanja ne bom razlagal. Danes gledam na to kot izkušnjo več, ki je ne bi rad ponovil, a sem se iz nje veliko naučil. Tujina mi ostaja prioriteta. Čutim, da moram v svet. Že kar nekaj časa se dogovarjam za priložnost v arabskem svetu. Na dokončno uresničitev pa bo treba še malce počakati.

Številni, ki vas spremljamo na družbenih omrežjih, vidimo, da veliko potujete. Je to še ena vaša strast? Namenjate del tudi kulinaričnim izkušnjam?

Potovanja so takoj za kuhanjem moja največja strast. So primer, kako povezati dobro (uživanje) s koristnim (izkušnje). S potovanji si širim obzorja in lahko rečem, da je to moj najljubši konjiček. Tako kot nekdo rad kolesari in vlaga v kolesa in opremo, jaz svoj prosti čas izkoristim, da se odpravim na odkrivanje novih delčkov sveta. Vsekakor je vsako potovanje namenjeno kulinaričnim izkušnjam. Ko sem nekje, si želim mesto ali državo doživeti iz vseh zornih kotov: želim spoznati ljudi in njihov način življenja, navade, naravo in seveda hrano.

Kaj vas je kulinarično navdušilo med obiskom Sicilije?
Sicilija je bila letos druga destinacija popotovanja po Italiji. V začetku maja sem se najprej odpravil v Neapelj, mesec dni pozneje na Sicilijo. V Italiji sem trenutno doživel kulinarični vrh. 'Brutalno' je bilo – od rib, mesa, arancinov, cannolov, vseh sladic iz pistacije … Nikakor ne morem mimo pistacije. Tam je res priljubljena in jo najdete povsod in v vseh oblikah, največkrat kot polnilo v pekovskih izdelkih. A vendarle znajo tudi brcniti v temo, saj se velikokrat zgodi, da varčujejo z intenzivnostjo okusa. Razmerja med belo čokolado in pistacijino pasto niso prava. Polnilo je lepe zelene barve, okusa po pistaciji pa bolj malo. Zato so obeti včasih večji, kot je na koncu okus. Če malo zavijem s teme, me pri Italijanih najbolj prepriča njihov odnos do hrane. Oni se pač zanjo iti in pika! Ponudijo lahko celoten komplet postrežbe, ki jo gost potrebuje. Enako dobro pokrivajo tako slane kot tudi sladke jedi. Mene so kupili. (smeh) Če bi jim šla angleščina bolj tekoče, pa tudi ne bi bilo nič narobe.

Obiskali ste tudi Rimini in San Marino ter objavili kar nekaj posnetkov z izklesano postavo. Verjetno vam je kot kuharju lažje pripraviti uravnotežen obrok?
Izklesano postavo? (smeh) No ja, dajmo reči, da se kljub natrpanemu urniku trudim ostajati v gibanju. Še več pozornosti pa namenim temu, kaj jem. Šport mi veliko pomeni. Pogosto mi pomaga zbistriti misli, pregnati stres in na koncu narediti dan boljši. Ne samo da skrbim, da je obrok uravnotežen, na splošno mislim, da je kuharjem lažje pripraviti obrok. Z malo domišljije in znanja je vse enostavno. Pogosto se mi zdi, da imajo nekateri strah pred kuhanjem, misleč, da jim bo to vzelo preveč časa in organizacije. Zato vedno rad podam kakšen nasvet in enostaven recept, da pokažem, da vse skupaj kljub vsemu ni tak bavbav.

Počitnice ste preživljali tudi na grškem otoku Santorini. Ste tudi tam okušali kulinariko?

Oh, Santorini … prelepo je bilo! Grčija je bila že nekaj časa na seznamu držav, ki jih želim obiskati. Je otok, ki očara z razgledi, prijaznostjo ljudi in ustrežljivostjo. Veliko ponuja, zato ideja za veliko lenarjenja ni prišla v poštev. Hrana je bila močno vpeta v raziskovanje. A zares me je navdušila restavracija, skrita nekoliko višje in stran od turističnih krajev. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje tako dobro jedel. Sicer sem pokusil kar nekaj tradicionalnih grških jedi, med katerimi so tipični tzatziki, fava, gyros …

 Od kod vaša strast do potovanj? Potujete sami ali v družbi?

Strast do potovanj izhaja še iz najstniških let. Od nekdaj sem pustolovec. Odkrivanje novih držav, krajev, spoznavanje novih kultur, ljudi in navsezadnje meni zelo pomembno odkrivanje kulinarike me navdušujejo. Ne gre le za uživanje, temveč tudi za učenje, tako na osebnem kot na poslovnem področju. Poslovno mislim na širjenje kulinaričnega znanja in nova poznanstva. Kot osebno pa, da nahranim tudi dušo. Do zdaj sem zmeraj potoval v družbi, a v meni tli tudi želja, da se na potovanje kdaj odpravim sam. Potovanja zmeraj izbiram glede na osebno preferenco, ponudbo in cenovno dostopnost – pri tem imam v mislih predvsem letalske karte, kjer znajo cene velikokrat variirati.