Med gledalci resničnostnega šova Poroka na prvi pogled je veliko pozornosti pritegnila Olga Zupan, ki da s svojim naglasom vedeti, da njene korenine izvirajo od drugod. Uglajena gospa je ljubiteljica širokega nabora umetnosti in še vedno živi med Slovenijo in rodnim Sankt Peterburgom.

Olga Zupan je resna gospa, ki premore tudi veliko humorja, v Sloveniji pa se je znašla po naključju. »V Slovenijo me je prinesla usoda, ki se ji nisem mogla upreti zaradi vrtoglave spremembe v profesionalni karieri mojega nekdanjega moža. Spoznala sva se v Sankt Peterburgu na razstavišču, kjer je potekala prva predstavitev slovenskega gospodarstva v Rusiji. Organizatorji so se obrnili name in na prijateljico, da bi na dogodku sodelovali kot prevajalki. Študirali sva sicer srbohrvaški jezik, ker takrat na sanktpeterburški univerzi še ni bilo oddelka za slovenski jezik,« pravi Olga, ki prizna, da ji ni bilo lahko, a ljubezen naj bi premagala vse. »Na življenje v Sloveniji se nisem privadila niti po tem, ko sem nehala primerjati slovenske navade in običaje s tradicijami svoje rodne dežele. Nisem se navadila na ajdove žgance in na to, da sem lahko le po dveh urah vožnje v Benetkah. V Sloveniji obožujem razglede na pokrajino, ki se odpirajo s hribov, dostopnost čistih rek in izvirov s kristalno pitno vodo, kar neizmerno cenim, saj se s tem dviga kakovost življenja. Na Severnem Primorskem imate reko, ki me vleče kot najmočnejši magnet, ki jo ljubim kot sestro. V njej se rada kopam in pijem iz nje. Je prelepa in je mrzla. Je moja zaveznica, ki je potopila in odnesla ogromno mojih solz. Je del moje duše in glavna junakinja mojih pesmi o naravi in ljubezni. Imenuje se Idrijca.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kako bo talentka Kira skočila iz nevidnega oklepa treme?

Kirina največja ovira je trema, ki je tako velika zlasti zaradi odgovornosti, ki jo čuti. Kakšne stiske doživlja in kako si bo pomagala?

Olga se je tudi s srbohrvaškim jezikom srečala po naključju. »Pred 35 leti sem sledila predvsem intuiciji in nisem kaj veliko razmišljala. Za študij te smeri sem se odločila po tem, ko sem videla razpis na oglasni deski na univerzi, predvsem pa me je navdušila beseda srbohrvaščina. Zame je bilo to nekaj novega in prav zato me je pritegnilo.«

Velika Olgina ljubezen je umetnost. »Z njo sem povezana kot pljuča z zrakom. Zame je umetniško okolje nekaj, kar nujno potrebujem, predvsem komunikacijo s slikarji, pevci, glasbeniki, oblikovalci, pisatelji … Ustreza mi njihov življenjski slog. Umetnost mi je hrana za telo in dušo. V vsakem mestu, ki ga obiščem, najprej poiščem kakšno galerijo, obiščem razstavo, grem na koncert lokalnih glasbenikov … Rada zavijem v knjižnico, v knjigarno. Moja najljubša je Ona v Barceloni. Knjige, tako proza kot poezija, so moja velika strast.«

Rada se vrača tudi domov v Sankt Peterburg. »Tam živi moja mama, tam živijo slikarji, ki ilustrirajo moje knjige in koledarje, tam so tiskarne. Z vsemi temi ljudmi sodelujem že več kot deset let in rada sem zraven pri ustvarjalnem procesu. Rada sama prodajam svoje knjige, imam stik z bralci, jim podarim svoj avtogram.«

Ob vsem tem ji časa vedno zmanjkuje. »Čas je zame in samo zame. Ne delim ga na čas obveznosti in prosti čas. Moje življenje je tako razgibamo, da mi ni nikoli dolgčas. Gre za dobro premišljeno časovno logistiko. Ne dovolim si, da bila preveč utrujena, prav tako ne, da bi bila lena. Pozorna sem tudi na to, komu ga podarjam in navsezadnje tudi prodajam. Ne žrtvujem se za površne stvari in ljudi, ki tega niso vredni.«

Del svojega časa nameni tudi športu. »Trenirala sem umetnostno drsanje in še zdaj drsam, če le imam priložnost. Rada se sprehajam s psom, namesto avta pa, če je le mogoče, uporabljam kolo. Obožujem jogo in klasično koreografijo, občasno vadim taj či. Priznam pa, da mi ni nič kaj blizu umetnost kuhanja, sploh pa ne, da bi kuhala vsak dan. Rada imam svežo zelenjavo, čemaž, regrat in vse druge travice, ki spadajo na mizo. Raje pojem zeleno jabolko ali rumeno papriko kot hrano na ulici. Zame je najboljša sladica steblo zelene s humusom. V restavraciji najraje naročim morsko hrano, blizu pa so mi tudi suši ter tajska in kitajska hrana.«

Kako pa je pristala v šovu Poroka na prvi pogled? »Prijavila sem se na priporočilo Milene Pleško, ni pa se mi sanjalo, kaj lahko pričakujem, saj nisem poznala formata oddaje. V ljubezen na prvi pogled ne verjamem. Tistemu, ki pravi, da se je zaljubil na prvi pogled, bi svetovala, da preveri svoj vid. Za ljubezen je potreben čas, potrebna so občutja, čustva in v prvi meri, da spoznata drug drugega. Jaz potrebujem čas, da se v meni razvijeta zaupanje in vsa paleta čustev z ljubeznijo na čelu. Modre stare mame v Rusiji so včasih rekle: 'Lep moški je za vse ženske. Grd pa je le zate.' Značajsko mi je zelo pri srcu konkreten moški, ob katerem se počutim varno, ki mi z dejanji daje vedeti, da sem ljubljena in cenjena, ki mu brez zadržkov odpiram srce, on pa ne izdaja najine zasebnosti in mene. V dobrem in slabem ga visoko cenim, občudujem, hvalim, sem ponosna nanj in se z njim izražam ne samo kot 'kultivirana', temveč tudi kot najbolj prvobitna ženska. Logično je, da ženska in moški v idealno sestavljenem paru sprejemata eno najpomembnejših skupnih odločitev – odločitev biti zvest drug drugemu, ne glede na vse. Vsaka ženska se rada počuti edinstvena, želena izbranka in pravi dragulj. In niti jaz nisem izjema.«