Kako zelo je v pogovornem jeziku mladine razširjena raba angleščine, prikazuje tekoča sezona šova Sanjski moški. Pogovorni jezik v zabavne oddaje vnaša sproščenost, še več odstopanj pa si lahko privoščijo resničnostni formati oddaj, saj je eden izmed ciljev predstaviti avtentičnost udeležencev. In prav to lahko vidite v epizodah, ki so zmotile številne gledalce. Akterji se izražajo z rabo jezika, ki ga uporabljajo tudi v svojem zasebnem življenju. Čeprav bi si vsaj ob nastopih v javnosti lahko prizadevali ohraniti nivo komunikacije v slovenskem knjižnem pogovornem jeziku, pa se vseeno pogosto dogaja, da stavke polnijo angleški izrazi. Ob tem najbolj izstopa Kristina Miler, ki ji tekom pogovora vedno sledi tudi Blaž Kričej Režek.

Kristina ima pojasnilo, mladih raba angleščine ne moti

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Sanjski moški: Zaradi tega Kristina skriva nasmeh

Gledalci se sprašujejo, zakaj Kristina Miler med smehom prekriva usta z rokami. Udeleženka šova Sanjski moški je pojasnila, kaj tiči za to, sicer simpatično, telesno govorico.

Zakaj Kristina posega po rabi angleščine, smo mimobežno že omenili, a nam bralci še vedno pišete, kako zelo vas takšna komunikacija moti. Medtem ko favoritka šova pojasnjuje, da v trenutkih, ko jo pesti trema, slednjo lažje prežene z uporabo angleških izrazov, pa mladi del gledalcev poudarja, da se njim raba angleščine ne zdi moteča in prav nič nenavadna, saj se dandanes tako vsakodnevno pogovarjajo. Raba angleških izrazov je del sodobnega pogovornega jezika med mladimi, gre namreč za tako imenovan mladostniški sleng. Slednji je prisoten v vsaki generaciji, se pa spreminja, kar pomeni, da v skladu s časom in okoljem prinaša nove besede. Saj se še spomnite, kako modni sta se nekoč zdeli uporabi besed 'full' in 'cool'? Pred 20-imi leti ju je mladina hitro posvojila in z njima popestrila vsakdanji pogovorni jezik, medtem ko so starejše generacije zavijale z očmi.

Pisno komuniciranje postaja problem družbe

Odtenki mode se tako kažejo tudi v jeziku, je pa res, da ni več mogoče spregledati težav, ki jih ima družba na področju pisnega komuniciranja. Kot kaže, se slovenskemu knjižnemu jeziku slabo piše, vse večja nepismenost ljudi namreč ne bode v oči le pri nizanju težko razumljivih zapisov na družbenih omrežjih, pač pa tudi pri poslovnem komuniciranju. Zaskrbljujoče je tudi to, da je vse bolj vidno pomankanje poznavanja pravopisa pri mladih izobraženih ljudeh.