Lada smo na dan mučenikov prestregli v zakulisju ljubljanskega SiTi Teatra, kjer je delovno proslavil sedem let igranja in 250 ponovitev monokomedije Fotr, ter tik pred prvo oddajo Zvezde plešejo, v kateri nas bo zabaval do konca pomladi. Iskreno, tole je bil eden bolj prijetnih čvekov z njim. Pa jubilejna torta tudi ni bila slaba.

Vajeni ste nastopati pred velikimi arenami in v udarnih TV-terminih. V čem pa je privlačnost nastopov pred 200, 300 gledalci?
Čisto drugače je. Se pa sprašujem, če je z mano kaj narobe, ker sem danes opazil, da so zagon, napetost in pozitivna trema po vseh teh letih in predstavah še vedno taki kot na začetku. Na velikih prizoriščih, na odrih in pred kamero, imam vedno soigralce, v monokomediji pa je moj ključni soigralec publika in vsaka predstava ima čisto svoj patos, odvisno od odzivov občinstva. Kar je super!

Kakšna je bila vaša prva reakcija ob ponudbi, da prevzamete vlogo fotra?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Z režiserko Natašo Barbaro Gračner sva se prepirala ravno okoli tega, da me preveč ljudi pozna kot Lada iz domače dnevne sobe, da bi mi verjeli, da sem fotr. Na srečo je bila to ena tistih stav, ki sem jih izgubil.

V sedmih letih se je gotovo nabral kup anekdot ...
Ja. Lahko začneva kar pri 250. ponovitvi, ki se je začela tako, da sem stopil na oder in videl, da v prvi vrsti sedi Janez Hočevar - Rifle. Sveti Rifle. Nacionalni zaklad. Cela dvorana je bila nagnjena v njegovo smer. Po kakih 150 ponovitvah se mi je začelo dogajati, kar se verjetno tudi Petru Mankoču po nekaj deset kilometrih plavanja, da sem lahko med igranjem razmišljal o čisto drugih stvareh. Kot bi bil med prijatelji in me tisti trenutek ne zanima, kaj jim govorim. A sem ravnokar priznal, da sem grozen do prijateljev?

Igranje na avtopilotu?
To ni ravno avtopilot, ampak neko čudno stanje med nebom in zemljo, ko nisi čisto odklopljen od publike, si pa zelo odprt za to, kaj se ji dogaja – in v publiki se res veliko dogaja. Včasih se mi zdi, da pozabijo, da niso v kinu in da jih jaz vidim. Vidim prepire, zaljubljanja, da sploh ne omenim kaj bolj vročega ...

Si po tej izkušnji predstavljate, kako bo enkrat vzgajati malega Lada ali Lado? Sploh če bosta vsaj malo nemirna, po očetu.

Oprostite, jaz sem bil krasen, čudovit, izjemen, priden, lep otrok in si lahko le želim takega otroka, kot sem bil sam. Seveda sem se ravnokar krepko zlagal ...

V SiTi Teatru vas je že cela družina: Rifle je ravno upokojil starega fotra, vi ste fotr, Bojan Emeršič mulc, tu pa je še pet vročih mam. Kdo vam je najbližje?
Zadnjič sem si ogledal predstavo Še vedno mame, in to je res pravi jagodni odrski izbor mam, Star fotr je pa tako ali tako velik navdih. (op. a.: Lado in Rifle bosta jeseni zaigrala v novi komediji Gorana Vojnovića v režiji Uroša Fürsta.)

Z zvezdami ste na televiziji zaplesali k svojim koreninam. Kdaj ste se nazadnje zavrteli s svojo srčno damo? Mestni fantje radi zanemarjamo ples v paru.
Mestni fantje v paru plešemo le še z rokami, visoko dvignjenimi v zrak, popolnoma pijani, v kakšnem nočnem klubu. In to eden z drugim! Zdaj razmišljam, kdaj sem sploh plesal v paru ... Se spomnite šale iz Jonasove predstave: »Kam pa greš?« »Ja, plesat!« »S kom pa?« »S puncami!« »Pa dobr pol, vam prižgem muziko in luč pa plešite v kleti!« »Ma ne, ti ne razumeš ...« Zagotovo sem v paru plesal vsaj tam, kjer pleše vsak pošten Slovenec – na kakšnem jubileju. Res pa ne vem, ali je bila to zlata poroka, 50-letnica ali svatba.

Najljubši filmski plesni prizor?

Briljantina – Greased Lightning! Pa magični dvig v Umazanem plesu. Ali pa ko se Johnny na kolenih zadrsa do Baby. Pa levji skok v Flashdance. Ali pa ...

... mogoče kak slovenski film?
Pa ja! Poletje v školjki, ko Davor Božič igra pri bazenu ...

Ste bili v Kajo?
Ja kdo pa ni bil v Kajo?! Vsi smo bili v Kajo! No, razen enega mojega prijatelja, ki je bil v Davida ...

Preberite tudi, katera je navdušila Lada Bizovičarja. Klikni tukaj!