Nenehno stremi naprej in je perfekcionistka, ki je pripravljena za uspeh trdo garati. Kljub temu se zdi, da je zadnja leta čedalje bolj zadovoljna sama s sabo in v svoji koži. Še vedno pa je njena največja vzornica pokojna mama. Helena Blagne tokrat poje slavospev ženskam in ženskosti.

Kako se kot ženska počutite v svoji koži? Kaj na sebi vam je všeč, kaj bi radi spremenili?

Vsak dan vidim kaj, kar me moti, in vsak dan vidim kaj, kar mi je všeč. Sem celostna ženska s svojimi dobrimi in slabimi trenutki. Se pa vedno trudim prisluhniti sebi, svojemu telesu in razumsko pristopam k temu, da se trudim razvijati. In to v vseh pogledih.

Kaj po vašem žensko dela žensko?

Ljubezen. Ljubezen je tisto pravo nihalo življenja in vodilo. Tisti čudoviti in lahkotni občutek bivanja. Ljubezen, ki jo prejemamo, jo izražamo in se v njej razcvetamo. In tam je naš prostor. Tako kot pravi naša odlična pisateljica Alenka Rebula: ženske, ki ljubimo, se krepimo, se učimo množiti svoje sile in deliti svojo milino.

Kako ste se spreminjali kot ženska?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Ko si mlad, imaš pred seboj celo paleto uspehov, ki si jih želiš doseči, zbirko idealov in mejnikov, o katerih misliš, da se bo svet podrl, če jih po naključju ne boš dosegel. Kar je seveda tudi prav. Ko odrasteš in dozoriš, pa se seveda veliko stvari spremeni. Danes vem, da je življenje najlepše, če si ga zamislim kot popotovanje z vsemi krajšimi zastoji, stranpotmi in nepričakovanimi križišči. Danes se sprejemam kot uspešna ženska z bogato življenjsko zgodbo, ki je velikokrat prehodila tudi kakšno strmejšo pot, da je zdaj natanko tam, kjer mora biti.

Kakšna je vaša vzornica, ideal?

Uspešna, urejena ženska, zadovoljna sama s seboj in z življenjem, ki ga živi. Močna posameznica, ki izraža pogum, neodvisnost, pozitivno energijo.

Česa vas je naučila mama? Kakšen odnos sta imeli?

Naj na svet ne gledam z vidika lahke slave in hitro zasluženega denarja, izkrivljene podobe resničnosti. Naj ostanem zvesta sebi in svoji viziji. Vse našteto seveda prenašam na sina. Vzgoja je najzahtevnejša in najtežja stvar na svetu – biti vzgojitelj, biti tisti moralni temelj nekoga, da ga pripraviš, da bo v življenju ločil dobro od slabega.

Velikokrat pravimo, da želimo biti drugačni in ravnati drugače od svoje mame, potem pa nam gre na živce, ko nehote postajamo takšni kot ona. Česa si niste želeli podedovati in v čem ste hoteli ravnati drugače od nje?

V ničemer nisem želela biti drugačna od nje. Prav nasprotno. Ona je bila moja vzornica v vseh pogledih. Bila je krasotica, navznoter in navzven.

Ste kdaj ušpičili kaj, kar mami ni bilo všeč oziroma jo je razočaralo? Kako sta to poravnali?

Ah, kar nekaj je bilo otroških spodrsljajev, to je razumljivo, a je mama moje kršitve vedno zelo dobro znala omejiti v mejah normalnega in sprejemljivega vzgojnega okvira. Zelo jasno mi je razložila, da bom, če se bom vedla neprimerno, izgubila kakšno posebno pravico, in kar je še pomembnejše, tako je tudi ravnala. Tako sem se naučila razumeti, da ima prav vsako dejanje svoje posledice, zato danes tudi zaradi njenih pravih vzgojnih prijemov razumem, kaj so odgovornosti, obveznosti in trdo delo.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga dobili od mame?

Poštenje je najboljše vzglavje.

Kako danes, ko ste tudi sama mama, gledate na svojo mamo?

Z največjim spoštovanjem in občudovanjem.

Kakšen odnos pa imata s sinom? Sta zaupna prijatelja, ki si zaupata tudi vse težave, ali pa je vajin odnos bolj na distanci?

Najprej sem odgovorna mama, seveda pa tudi zaupnica, prijateljica, svetovalka. Pomembno je, da ohranjava zdrav odnos prav na vseh življenjskih področjih. Pomembna je tudi takšna avtoriteta, pri kateri se otrok počuti varnega in sprejetega v vseh svojih plusih in minusih, in pri kateri upošteva vrednostne usmeritve, predvsem učenje, delo, kulturo. Prava avtoriteta pa, kot vemo, postavi odnos tudi in predvsem s svojim zgledom. Zelo pomembno se mi zdi tudi, da kot starš izžarevam čim več ljubezni, empatije in pozitivne naravnanosti do ljudi, narave, kulture, da bo sin to dediščino, če jo lahko tako imenujem, ponesel s seboj v življenje.

Kako ste nekoč praznovali osmi marec, kako ga danes?

Skoraj vedno sem ga praznovala delovno, s koncertnimi cikli, s katerimi sem začela že pred leti. Praznik žena se mi zdi odlična priložnost za to, da se poklonim svojim poslušalkam in poslušalcem. Kot ženska in umetnica želim kar najbolje vplivati na druge, in dan žena pomeni resnično pomemben mejnik ter poklon vsem ženskam, ki so se v preteklosti bojevale, da nam je danes bolje in laže. Danes je vloga ženske zelo zahtevna in takšni prazniki, kot je osmi marec, nam morajo biti v spomin in opomin vsemu, kar smo dosegle, in tudi vsemu, kar danes hote ali nehote puščamo ob strani.

Kakšno asociacijo dobite ob besedni zvezi, da smo ženske šibkejši spol? Se s tem strinjate?

Nikakor ne. So pa trenutki, ko želim igrati vlogo šibkejše. (smeh)

Kaj mislite, koliko je pomembno, da smo ženske samostojne in neodvisne, koliko pa se podrejamo moškim?

Ženska, ki je eksistenčno neodvisna, samostojna in uspešna, je tudi močna in nima prav nobenega vzroka, da bi se podrejala komur koli. Takšna ženska se ima rada, ravna po svojih načelih, ima dobro samopodobo, si postavlja dosegljive cilje in ni pripravljena sprejeti manj, kot si zasluži!