»Zdaj se bom posvetila študiju, ki ga moram letos dokončati, saj sem študentka starega študijskega programa, ki je pri nas veljal do uvedbe bolonjskega.« Maja si je med študijem nabrala tudi nekaj praktičnih izkušenj. »Vpisana sem na pedagoško fakulteto, smer razredni pouk, zato sem kar nekaj dni kot praktikantka preživela med otroki v šoli,« pravi. Takrat kot smučarska skakalka še zdaleč ni bila tako visoko, zato med učenci neke evforije ni bilo. »Prepričana sem, da se me zdaj, ko sem prav zaradi rezultatov bolj medijsko izpostavljena, marsikateri učenec spomni, česar sem zelo vesela.« Pedagoški poklic ji je, kot pravi, pisan na kožo, tako da se že veseli časa po končani karieri, ko se bo posvetila delu z otroki. Ali bo to v vlogi učiteljice ali trenerke, pa še ne ve. Oboje jo veseli in videla bo, kaj bo prinesel čas. Je pa Maja, ki je sicer Dolenjka, v skakalni šport zašla čisto po naključju. Skakal je njen brat, ki ga je večkrat spremljala na treningih in tekmah, kar jo je sčasoma okužilo. Sicer pa priznava, da si takega uspeha, kot ga je dosegla v pravkar končani sezoni, še v sanjah ni predstavljala.