Biti mati trem otrokom, popolna žena in aktivna športnica ni lahko. Vsekakor pa si zasluži veliko mero spoštovanja in je za vzor. Mene je prepričala, saj odlično krmari med delom, ki ga obožuje, družinsko vlogo in ostalimi vlogami, ki sledijo. Čeprav, prizna, ji včasih zmanjka časa zase. Tega si želi malce več.

Kako pravzaprav poteka vaš dan? Zdi se, da teh 24 ur, ki jih imate na voljo, izkoristite do zadnje minute.

Ja, res je. (smeh) Moj dan se najpozneje začne okoli sedme ure zjutraj, dvakrat na teden pa že ob pol šestih, saj so nekaj minut čez šesto zjutraj že na sporedu jutranji treningi. In ker je dan zelo aktiven, hodim spat ob enih, dveh, treh zjutraj. Priznam, včasih malce pogrešam spanec, na kar me potem kmalu opozori to, da me vsake toliko časa v posteljo položi kakšna bolezen in seveda takšno opozorilo vzamem resno. No, ko vstanemo, po navadi sledi dnevna rutina: priprava malic in vožnja otrok v šolo. Okoli ene ure popoldan je treba otroke pobrati v šoli, jih peljati na trening in nato domov, sledijo kosilo in šolske obveznosti, nato pa že hitim na moje ostale treninge. Vmesni čas pa porabim za običajne zadeve, domačo in službeno birokracijo, kuhanje ipd. V bistvu mi nikoli ni dolgčas.

Če sem prav razumela, vaši recepti, ki jih pridno objavljate na Facebooku, nastajajo dopoldan?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Pravzaprav ne, nastajajo povsem spontano, takrat, kadar dejansko kuham in pripravljam stvari za nas, jih vmes še fotografiram in objavim na facebooku.

Imate pri tem kakšnega vzornika?

Ne, nikomur ne sledim v smislu, da bi bil moj vzornik, in sem pri tem konceptu samosvoja. To, kar je na facebooku, to sem resnično jaz. Za mojim profilom na facebooku V formi z Alenko Košir ne stoji ekipa, ampak jaz, ki sama odgovarjam na vsa zastavljena vprašanja. Trudim se biti iskrena in objavljati stvari, ki jih dnevno doživljam, fotografije, ki jih posnamem na mojih treningih, ne objavljam fotografij s spleta. Na mojem profilu tega ni. Jaz fotografiram svoje treninge in svoja dekleta. In vse, kar je skuhano in objavljeno, skuham sama, če je drugače, pa to tudi napišem.

Je tako tudi nastala knjižica receptov, ki ste jo izdali pred kratkim?

Ja, zelo spontano. Veste, VIIT® ni samo trening, gre za celostni pristop. Gre za način življenja, trening in prehrano skupaj. Učimo se, kako je treba funkcionirati, da bo življenje lažje in enostavnejše ter obenem bolj zdravo in prijetno. In prehrana gre z roko v roki s treningom, če nekdo želi spremeniti svojo podobo v ogledalu. Na treningih so me dekleta večkrat vprašala, kaj morajo delati in kuhati pred in po treningu, zato sem se odločila, da jim pomagam tudi na tem področju. Povsem spontano sem začela fotografirati, kar sem pripravljala za kosilo in ostale obroke za našo družino. In to sem objavljala na facebooku. In recepti so poželi tako mero navdušenja, da sem bila nad tem tudi sama presenečena. Zato sem se odločila, da jih zberem skupaj in zložim v knjigo. Pravzaprav je knjižica receptov zares nastala samo s temle (me pogleda in pokaže na stari blackberry, telefon, ki je njen redni spremljevalec). In še v toliko večje veselje mi je bilo, ker sem videla, da sem s svojimi recepti resnično pomagala ljudem, ki pogosto nimajo dovolj časa za kuhanje, pa bi se vseeno radi bolj zdravo prehranjevali.

Ste sami kuhali že prej?

Ja, zelo rada. Vmes je pri majhnih otrocih to postala malce misija nemogoče, zdaj pa se moja strast vrača. A časi so taki, da pogosto nimamo časa, da bi si vzeli več kot pol ure za pripravo kosila. Zato sem sama v knjižico dala tiste recepte, ki jih uporabljam sama. In če jaz lahko skuham okusno in zelo zdravo kosilo v petnajstih minutah, zakaj ne bi teh receptov delila z drugimi? No, na začetku so bile sicer fotografije zelo ljubiteljske, nato pa sem se hrano naučila malce dekorirati in so zdaj že zelo lepe. (smeh) A po drugi strani menim, da je ljudem všeč ravno to. Da so stvari spontane in preproste. Da nisem imela pri tem nobenega profesionalnega fotografa in da fotografije niso retuširane in obdelane. Tudi to je očitno prepričalo ljudi. Mislim, da so ljudje naveličani nenehne fikcije.

Tudi sicer jeste tako zdravo?

Poskušam. Precej mi pomenijo lokalni pridelki, sezonska, zdrava hrana, a pri tem ne kompliciram. Če tega nimam, vzamem tisto, kar je pri roki, ali pa kupim kaj drugega. Se pa trudim, da je zdrave hrane čim več.

Ko vas takole gledam, si ne morem kaj, da na neki točki ne bi pohvalila vašega videza. Naravnost sijete. In nikoli vam teh let ne bi pripisala (naslednje leto bo praznovala okroglo obletnico). Nam lahko zaupate svoj recept?

Mislim, da je svojo vlogo v veliki meri odigrala genetika, saj vsi moji sorodniki nimajo gub. Druge stvari, ki so po mojem mnenju zelo pomembne, pa so: osebno zadovoljstvo, optimizem, pozitivna naravnanost in seveda kako skrbiš zase v smislu osnovne higiene. Pri kozmetičarki nisem bila tri leta. K frizerju grem enkrat na leto, edino moje 'razkošje' so nohti. (smeh) Od krem sem poskusila že vse – od tistih cenejših do najdražjih –, pa sem ugotovila, da ni bistvene razlike. Moje mnenje je naslednje: koža se hrani in neguje od znotraj navzven. Koža je sestavljena iz povrhnjice, spodaj sta mišično in vezivno tkivo. Zato za kožo v veliki meri lahko poskrbiš z gibanjem, saj s tem tkiva prekrvaviš, jih nahraniš in seveda izločijo se tudi odpadne snovi. Z gibanjem hkrati okrepiš mišice, narediš kožo napeto, kar daje obrazu in telesu neko obliko. Kadar je mišica aktivna, z nekim volumnom to tudi pripomore k temu, da koža nima ohlapnega videza. Mislim, da z gibanjem narediš veliko več za svojo kožo kot z vsemi dragimi kremami, in tukaj tiči moja skrivnost.

Kdaj pa je čas za sprostitev? Si vzamete čas zase in zdaj, v zimskem obdobju, za kakšno savno?

Za savno zelo redko. (smeh) Imam jo doma, pa je žal letos nisem uspela niti enkrat obiskati. Moram pa priznati, da je tako tudi z mojimi prijateljicami. Skoraj vse imajo otroke, so zaposlene in si prav tako ne znajo vzeti časa zase, kar seveda ni prav. Zato smo srečne, kadar se lahko družimo, gremo skupaj na kavo in čvekamo. Meni nič ne pomeni toliko kot preprosto druženje s prijatelji na kavi, s tistimi, ki jih imam resnično rada. Takrat se res napolnim z energijo.