Tako kot za vse prave novinarje je bila tudi za Ljerko Bizilj služba način življenja, dogajanje ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja pa ena najbolj zanimivih in tudi čustveno nabitih novinarskih izkušenj. In kako se sama spominja teh časov?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

"Imam srečo v življenju, da je služba zame način življenja, da delo rada opravljam, da mi ni težko. Tako je bilo pred 30, 25 leti, tako je še vedno. Volitve spomladi 1990 so bile gotovo nekaj povsem novega za nas. Kolega Branko Maksimovič je po avstrijskem vzoru pripravil predlog soočenj različnih strankarskih kandidatov. Osebno sem bila zadolžena za soočenje kandidatov za člane Predsedstva Slovenije, bilo jih je veliko – dr. Dušan Plut, Ciril Zlobec, Ivan Oman, Matjaž Kmecl ... Spomnim se, da sem goste vprašala tudi, s kakšno stopnjo ocenjujejo nevarnost Jugoslovanske armade od 1 do 10, odgovor so morali napisati in pokazati. V naslednjih dneh sem bila deležna krepkih medijskih kritik, da sem kandidatom pripravila kviz. Parlamentarne volitve pa so bile – vsaj tisto noč, ko smo čakali izide – časovna negotovost za republiško volilno komisijo in tako tudi za nas. Do izidov se še naslednji dan niso dokopali, dolgo v noč smo upali, da bodo, nekje proti jutru sem se tako poslovila, v upanju, da bomo o njih lahko čim hitreje poročali.

Neposredni prenos s Trga republike 26. junija 1991 je bil tudi zanimiv. Dogajanje je bilo napovedano ob pol devetih in v zadnjem trenutku prestavljeno na deveto zvečer. Ob pol devetih so zabobnela letala jugoslovanske vojske, migi, ki so jih poslali čez trg. Ob devetih se niso vrnili. Imeli smo tudi manjšo tehnično težavo: ko je nadškof Alojzij Šuštar sredi dogajanja blagoslavljal lipo, ki so jo posadili na trgu, je ton odpovedal ... Slovesnost se je potem nadaljevala povsod po Ljubljani in tudi po drugih mestih, zgodaj zjutraj pa so prišli na ceste, ulice tanki z Vrhnike proti Ljubljani oziroma Brniku."

Kaj za novinarja pomeni sodelovati pri tako pomembnih trenutkih, zreti zgodovini iz oči v oči?

"Dogajanje v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja je prav gotovo ena bolj zanimivih novinarskih izkušenj, dober trening, hkrati pa tudi – gledano z današnje razdalje – čustveno nabito obdobje, vojna sama je iz nas naredila 'državotvorne' novinarje, vir informacij je bil usmerjen od politike, pri tem je imel posebno vlogo Jelko Kacin. Objavljali pa smo tudi vse, kar je prihajalo iz Beograda oziroma iz drugih delov države," je še povedala Ljerka Bizilj.