»Skušam pomagati, kolikor je v moji moči, in zdaj mi gre dobro od rok tudi previjanje,« pravi in poudari, da neprespanih noči zaradi malega Edvarda ne pozna. »Imam zelo trden spanec, in ko nas dojenček ponoči opozarja na to, da je lačen, ima mokre pleničke ali kakšne druge težave, njegovega joka sploh ne slišim. Spim namreč kot top.« Gotovo je ta sreča naklonjena le redkim očetom, in tisti, ki v službo prihajajo neprespani in s temnimi podočnjaki, mu gotovo zavidajo.