Zdelo se je, kot da s svojo vpadljivo pojavo in ostrim jezikom kar kliče po škandalih. Šele zdaj pa je priznala, kako je v svojem najbolj burnem obdobju v resnici trpela.

Že ko je pred skoraj dvajsetimi leti rodila prvega otroka, sina Genyja, je imela konstantne bolečine v križu, ki so trajale celih petnajst let. »Dolgo, predolgo obdobje za vsakodnevne bolečine, ki kot nož sekajo telo. Saj se človek nanje kar nekako navadi, a zato nič manj ne boli,« pove in doda, da jo je njena zdravnica sicer pošiljala na vse mogoče terapije, a so se bolečine vedno vračale. »Postala sem tabletomanka. Pojedla sem neznanske količine protibolečinskih tablet, čeprav sem imela občutek, da mi sploh ne primejo več,« prizna zasvojenost, brez katere ji ni bilo živeti.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

A čeprav je Nano preveč vrteč jezik v življenju marsikdaj tepel, ji je pa pri bolezni prišel še kako prav. Ko je o svojih težavah razlagala prijateljici Mojci, ji je ta prisluhnila in predlagala rešitev. »Ko mi je Mojca rekla, da bi mi naredila energetsko terapijo core energetics, nisem vedela, o čem govori. Po domače mi je razložila, da gre za celostni pristop k zdravljenju in združuje delo s telesom, psihoterapijo in spiritualnost. Osnova vsega pa da je energija.«

Nana je vedela, da je Mojca to metodo študirala in tudi doštudirala, in zato se ji je, sicer sprva precej nejeverna, prepustila v obdelavo: »Sliši se neverjetno, ampak samo ulegla sem se na masažno mizo, ona pa mi je z naučeno tehniko razbila blokado, ki mi je nastala v križnem predelu. Po drugi terapiji, spomnim se, da je bil petek, sem imela v soboto nenavadno hudo reakcijo, prav vse telo me je bolelo. Besna sem klicala Mojco, ki je mirno pojasnila, da je energija pač prebila blokado in začela šibat po telesu. V nedeljo zjutraj, ko sem se zbudila, mi je pa nekaj manjkalo. Ja, bolečina, s katero sem petnajst let živela vsak dan. In ni se vrnila.«

Z Mojco se Nana še vedno druži, saj psihoterapevtka veliko dela tudi v Švici, kjer Nana zdaj že nekaj let živi s svojo družino. A dobivata se le na prijateljskem klepetu, ki ga Mojca vedno okrepi z napotki o življenju, telesu in nujnih tekočih pretokih energij. »Vse si zapomnim, vse upoštevam, brezpogojno zaupam in sem zdrava, mirna ter na srečo brez kakršnihkoli tablet, za katere šele zdaj vidim, kako daleč so me skoraj pripeljale,« še zadovoljno pove Nana oziroma Nataša Hegler, kot se od selitve v tujino naprej predstavlja. Morda pa se tudi s tem sproža kakšna boljša energija.