Zelo pomembni vlogi imata Eva Černe, ki je stopila v čevlje legendarne Julie Andrews, in Irena Yebuah Tiran, ki je izvrstna v vlogi matere prednice. Z obema pevkama smo poklepetali o tem resnično velikem izzivu, o njunem medsebojnem odnosu, napornih vajah, ne nazadnje pa sta nam zaupali tudi svoje sanje, ki jih očitno že kar živita– tudi zaradi te predstave.

Ali se morda spomnita, kdaj sta slišali druga za drugo?
Eva: Za Ireno sem slišala preko tenorista Klemna Torkarja in sopranistke Katje Konvalinka, saj skupaj z SKGG (Slovensko komorno glasbeno gledališče, op. p.) ustvarjajo odlične operne predstave. Opazila pa sem jo tudi na TV-zaslonih v prikupni vlogi sodnice v oddaji Znan obraz ima svoj glas.
Irena: Jaz sem Evo seveda že prej poznala, saj je zmagala na Bitki talentov in potem tudi na Slovenski popevki. Sem pa bila presenečena, ko sem izvedela, da je končala tudi študij klasičnega petja. V živo pa sva se spoznali nedavno, ko sva skupaj nastopili v otroški operi Nežni velikan.

Kaj sta si mislili druga o drugi prej in kaj mislita zdaj, ko skupaj nastopata v muzikalu?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kmetija: Tamara bo v novo leto vstopila samska

Tekmovalka šova Kmetija je prišla do spoznanja, da mora na prvo mesto postaviti sebe.

Eva: Irena je odlična operna pevka, ima svojo prezenco na odru, ki je nekaj več, te kvalitete nima vsak pevec.
Irena: Priznam, da nisem imela mnenja o Evi, pač še ena pevka, ki odlično poje. Po najinem skupnem projektu pa sem ugotovila, da ni samo odlična pevka, ampak tudi zelo topla, čuteča, delavna in uspešna ženska.

Eva, javno ste priznali, da se praktično vedno zjočete pri Irenini pevski točki …
Eva: Irena me s svojo izraznostjo vedno gane, ker v njenih očeh vidim lepoto in čistost njene duše in jo začutim do kosti.
Irena: Hm, jaz sem imela tudi na eni izmed zadnjih vaj kar debel cmok v grlu! Nekako nastane neka energija med nama. Jaz očitno pošljem nekaj njej, ona meni in sva si v nekem trenutku zelo blizu. To lahko izzove solze ... To so take ... čiste solze.

Sta se morda zdaj česa naučili druga od druge?
Irena: Meni Eva daje tisto mladostno zagnanost, ki sem jo tudi sama včasih imela, pa se počasi z zrelostjo izgublja. Občudujem jo, kako zmore ta trenutek čisto vse: je pevka, profesorica petja, pleše, pomaga pri produkciji, prestavlja rekvizite po odru in še in še! Se pa spomnim, da sem pri petindvajsetih tudi sama počela vse to, ko sem v Novem mestu organizirala operne predstave.
Eva: Irena je skoraj vedno nasmejana in svoje razpoloženje prenaša na druge. Občudujem ženske, ki imajo poleg uspešne kariere še družino, kar se meni zdi v tem trenutku še nepredstavljivo. Irena mi je velik zgled.

Kaj vama daje glasba?

Irena: Glasba je preprosto način življenja.
Eva: Ja, je smisel življenja.

Na kakšen način sprejemata ta dar, ki sta ga dobili– prekrasen glas? Je to tudi odgovornost?
Eva: O tem daru ne razmišljam veliko, ponavadi mi ljudje rečejo: Eva, ti nisi izbrala glasbe, glasba je izbrala tebe. Se mi zdi, da je to res, ker se nikdar nisem zavestno odločila za to pot, jaz enostavno moram peti. Mislim, da moraš biti do daru spoštljiv, zato mislim, da sva se obe z Ireno odločili, da svoj glas izpopolniva na najvišjem nivoju.
Irena: Jaz ta dar sprejemam z vso hvaležnostjo, seveda. In to je res tudi neke vrste odgovornost. Kot profesorica petja sama kdaj pa kdaj naletim na takšne talente in jim pravim, da bi bil skoraj greh, če ga ne bi razvili.

Katere so»vajine« pesmi in kakšne so vajine sanje?
Irena: Moje pesmi so vse pesmi, ki se me dotaknejo, skozi katere lahko intenzivno čustvujem. Sanje pa skoraj živiva, a ne, Eva? No, želim si, da bi moja sinova odrasla v odgovorni, delovni, zdravi in dobrosrčni osebi. To so trenutno moje sanje.
Eva: Moje pesmi in moje sanje je dobesedno ta muzikal Moje pesmi, moje sanje. (smeh) Pesmi, ki jih vsi poznamo, in sanje o domu, ki je poln ljubezni in spoštovanja.

Sta si poleg filma ogledali še muzikal v živo? Morda še preden sta vedeli, da bosta peli v njem?
Irena: Jaz sem videla samo film. Sem pa med študijem v Salzburgu šla pogledat lokacije, kjer so snemali film.
Eva: Muzikala v živo si še nisem ogledala in mislim, da je to dobro, da imam pri svoji vlogi nepopisan list, ki ga bom popisala le na svoj način. Film pa sem si ogledala kot še zelo majhna z družino in najbolj me je prevzel nastop Julie Andrews, ki je moja vzornica. Presrečna sem, da imam to čast, da lahko pojem in igram to vlogo.

Koliko skupnega imata s svojo vlogo? No, Evo si med otroki z lahkoto predstavljam, Ireno pa malo težje v samostanu!

Irena: Meni so vloge karakterjev, ki mi niso blizu, poseben izziv! Sama sem nenehno v pogonu, glasna, hitro se razburim ..., zdaj pa moram igrati umirjeno, preudarno, strogo, a na neki način tudi hudomušno mater prednico. Ne, nisva si podobni!
Eva: No, pomislite še enkrat: Evo s sedmimi otroki si lažje predstavljate? (smeh)

No, na odru ste zelo prepričljivi, kaj naj rečem …
Eva: Za zdaj svojih otrok še nimam, imam pa nečaka, ki je v moje življenje prinesel ljubezen, ki je prej nisem poznala. Zato črpam iz izkušenj, ki sem jih doživela z njim.

Sta si predstavljali, da bo potrebno toliko dela, da se tak projekt postavi na oder?
Irena: Absolutno! Če hočeš kaj narediti resnično dobro, moraš prav gotovo vložiti veliko truda. In mi želimo resnično dobro predstavo!
Eva: Glede na to, da imava obe za seboj že ogromno projektov, sem vedela, da tak projekt zahteva ves tvoj čas. Vendar sem odrekanj, ki jih projekt takih razsežnosti prinese, navajena že od šestnajstega leta naprej, zato pozne in zgodnje jutranje ure zame niso nič posebnega.

Kako sta zadovoljni s preostalo ekipo?
Irena: Zdaj lahko že malo izbiram, s kom bom sodelovala in s kom ne. Ko sta me Nejc in Eva povabila k projektu, sem se pozanimala, kdo bo še sodeloval, in takoj sta me prepričala z naštetimi imeni! Veseli me, ker je čutiti veliko mladostne zagnanosti. Se mi zdi, da vsi delamo s srcem. Na vajah smo se veliko smejali, kljub resnemu delu. To je zagotovo eden izmed mojih boljših projektov!
Eva: To je eksplozija talenta na enem mestu. Tako nadarjenih in dobrih ljudi na kupu še nisem doživela.

Sta imeli kdaj občutek, da ne bo šlo, ali so vaje od začetka potekale povsem gladko?

Irena: To vprašanje bi po mojem morali zastaviti obema Nejcema: režiserju in producentu (Lisjak in Avbelj, op. p.)! (smeh) Kar se mene tiče, sem sicer imela neke glasovne težave, a sem jih na srečo pravočasno odpravila, tako da sem se lahko resnično veselila premiere.
Eva: Na začetku bi vsi radi malo prehitevali in smo mogoče neučakani, zakaj še ni vse tako, kot bi hoteli, ampak nič se ne da prehiteti. Potrebuješ veliko časa, da se tekst uleži, da dojameš njegov skriti pomen in da ujameš vsa čustva, ki jih moraš pričarati.

V zadnjem času imamo pri nas kup muzikalov. Kaj mislita, zakaj je ta žanr nenadoma tako priljubljen? In zakaj je vaš muzikal treba pogledati kljub vsej konkurenci?
Eva: Čar muzikala je, da te dobesedno posrka vase. Naš muzikal si morajo ljudje ogledati, saj je pravi spektakel. Zasedba je sanjska: Boštjan Romih v vlogi stotnika Von Trappa pričara še tako strog lik obenem nežen in ljubeč, Irena Yebuah Tiran s svojo prezenco in čudovitim glasom gane vsakogar, poleg njiju še Katja Konvalinka, Matjaž Stopinšek, Klemen Torkar, Tjaša Hrovat, Simona Plut, članice skupine Tosca Beat, pevski zbor in veliki 45-članski simfonični orkester, ki bo nepozabne melodije oplemenitil s svojim bogatim zvokom. Film ste si ogledali, naš muzikal pa boste doživeli v vsej njegovi čustveni paleti.