Nekdanja članica B.B.T. in manekenka je to poletje razpeta predvsem med Italijo, Ibizo in Sardinijo. Jeseni se vrača v London in New York, po dolgem času pa je na zadnji avgustovski petek spet nastopila v Ljubljani, kjer je odprla šesto sezono zabav v klubu Cirkus.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Dolma: Umetnost polnjenih jedi z bogato tradicijo

Dolma je ena izmed najbolj prepoznavnih jedi Bližnjega vzhoda, Balkana in Kavkaza, ki simbolizira umetnost priprave polnjenih jedi.

»Letos sem na Ibizi najela stanovanje. Tu je prijetneje kot v Milanu. Vrtela sem v Liu pa za radio Pure Ibiza, čaka me špil v Pachi. Prejšnji vikend sem nastopila s Skin (Skunk Anansie), londonski Cuckoo je bil prav tako fajn. Večkrat sem letela na Sardinijo, kjer je nočno življenje res na nivoju.« Kako ne, saj je otok pribežališče petičnežev. »Do novembra sem zasedena, čakata me dva nastopa s Solomunom, potem pa bi se rada vsaj za dva meseca vrnila v New York. Lani se je vse dobro odvijalo; kot novinec hitro dobiš priložnost, in ko te slišijo, hitro sledijo novi nastopi.«

ČISTI POSEL
»Predvsem je treba priti do pravih ljudi. Za mednarodno kariero moraš imeti močnega menedžerja. Oni odločajo o vsem v tem poslu. Ko sem spoznala Alexa Montoyo (vplivni agent; Uner, Luciano, Varela, Dosem idr.), mi je po pogovoru in po tem, ko me je preveril na spletu, dal priložnost. Sploh me ne pozna, a je v meni očitno nekaj videl in me povabil na nastop v Pacho. “Didžejanje” je postalo čisti posel. Skoraj nihče več se ne prebije le zaradi talenta, zato toliko potujem, sem na Ibizi in se mrežim.«
Ob pridnem delu, simpatični osebnosti in fantu, ki jo podpira s svojimi poznanstvi, Brina hitro napreduje. Za nadaljnjo rast bo morala izdati še kakšno skladbo, zato se zelo posveča tudi studijskemu delu. »Posnela sem šest skladb; zdaj iščemo založbo, saj je pomembno, kaj, kdaj in kje izdaš. Studijsko delo mi je všeč, a je zelo naporno. Tega se ne moreš naučiti čez noč. Zdaj sem še na nivoju, ko oblikujem osnovne ideje, potem pa mi jih izkušen studijski mojster pomaga oblikovati v končni izdelek, ki zveni, kot mora. Ni enostavno, sploh če se moraš tega naučiti hitro.«

DOBRA KARMA
Pri Brini se zdi, da je zbledela celo prislovična slovenska zavist, saj jo na spletu redno vzpodbujajo številni domači ustvarjalci, ljudje iz medijev in navijači. »Ne vem, ker ne spremljam toliko domače scene, upam pa, da je tako. Zdi se mi, da so z mano. Veliko več zavisti čutim v Milanu. S puncami se super razumemo, gre pa številnim v nos, ker se kot bivša manekenka prebijam v svetu nekomercialne elektronike. Saj jih razumem – danes bi bili radi vsi didžeji, a je malo dobrih. Zato vihajo nosove. A s tem se ne obremenjujem in delam s polno paro.«
Kako pa je biti manekenka po tridesetem letu? »Ni enako, kot ko sem prišla. Zdaj zelo izbiram angažmaje v modi, več se ukvarjam z dogodki, kjer me najemajo kot obraz akcij raznih znamk. Dozorela sem in izbiram, kaj bom delala. Iskreno: v modi delam le še, če me dobro plačajo ali pa sem zaradi tega lepo izpostavljena, kot pri novem videu za Vogue, saj zaradi glasbe niti nimam časa. Me imajo pa nekateri vplivni ljudje iz modne industrije zelo radi, ne vem čisto, zakaj, in me podpirajo tudi kot didžejko. Mogoče jim je všeč, da čeprav rastem, ostajam z nogami trdno na tleh.«

O ŽOGAH IN KOŠIH
Kot Umek je bila tudi Brina članica slovenske košarkarske reprezentance. »Končala sem v srednji šoli. Nazadnje sem košarko igrala pozimi, z očetom, ko sem na Instagramu objavila posnetek zabijanja. Super občutek je bil. S košarko sem v stiku prek očeta, ki je trener, in super je videti, da je zdaj tudi ženska reprezentanca uspešna. Selektor Damir Grgič je moj bivši trener. Poznam nekaj igralk in so zelo dobre. Moške košarke ne spremljam, za žensko pa mi je všeč, da se dviguje. Kako tekmo pogledam, če sem ravno doma, a se je igra zelo spremenila – tekme niso več tako napete in atraktivne kot včasih. V Milanu imam tako nabit urnik, da televizije sploh ne gledam. Seveda pa vedno podpiram naše in upam, da košarkarji na tem prvenstvu pridejo daleč.«