Plastika nas spremlja na vsakem koraku, saj jo uporabljamo za shranjevanje, pakiranje, transport, iz nje so izdelani okna, vrata, pohištvo, svetila, gospodinjski aparati in celo igrače. Večina surovin za plastiko izvira iz surove nafte, ki jo obdelajo z različnimi kemikalijami, plastiki pa nato dodajo še druge dodatke, s pomočjo katerih ustvarijo zahtevane lastnosti za različne vrste plastik. Ker je plastika prisotna tudi in predvsem v naši prehrani, je zato skrb, kako (ne)varna je pri tem njena uporaba, povsem na mestu.

Plastika na vsakem koraku

Plastika je pravzaprav izraz za vrsto sintetičnih in polsintetičnih materialov, ki jih pridobivamo s polimerizacijo organskih ogljikovih spojin. Z različnimi postopki, surovinami in dodatki, kot so barvila in težke kovine, ustvarijo različno trdoto, elastičnost, lomljivost itd. plastike ter na ta način izdelajo različne vrste plastik, ki služijo različnim namenom. Plastika se uporablja kot embalaža za živila, čistila, kozmetiko, iz nje izdelujejo različne plastične predmete, na primer pripomočke za gospodinjstvo (sklede, kozarce, krožnike, pribor, deske za rezanje itd.), pohištvo, okna, vrata, pisarniške dodatke, ohišje (prenosnega) računalnika, okvirje za sončna očala, igrače itd.

Kako škodljiva je plastika?

Različne vrste plastik vsebujejo določene snovi, kot so ostanki surovin, aditivi in razpadni produkti, ki lahko ob stiku z živili pronicajo vanje. Nekatere snovi so škodljive bolj, druge manj. Količina sproščenih snovi je odvisna od vrste materiala in vsebnosti teh snovi v njem, vrste živila, s katerim material prihaja v stik, temperature, časa stika in razmerja med površino plastike in volumnom živila. Prisotnost potencialno škodljivih snovi v plastiki še ne pomeni, da bodo te dejansko tudi prešle v živilo in s tem v naš organizem, kjer lahko povzročajo negativne učinke. To je namreč odvisno od odmerka in pogostnosti izpostavljenosti.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Oznake na plastični embalaži

Na plastični embalaži (običajno na dnu) najdemo različne oznake – trikotnik s številkami od 1 do 7 na sredini. Te oznake so bile sicer uvedene za lažje recikliranje, vendar nam povedo tudi nekaj o škodljivosti plastike, s katero imamo opravka.

1 PET ali PETE – polietilen tereftalat

To oznako običajno najdemo na plastenkah za vodo, kozmetiko ali čistila oziroma na plastenkah, namenjenim enkratni uporabi. Obstaja možnost, da izpuščajo potencialno nevarne snovi, kot so težka kovina antimon, acetaldehid, kemično snov BPA ter spojino DEHA, ki je na seznamu morebitno rakotvornih snovi.

2 HDP ali HDPE – polietilen visoke gostote

Najpogosteje boste to oznako našli na pokrovčkih za mleko in jogurt. Pri tej plastiki obstaja najmanjša verjetnost, da bo izpuščala kemikalije v vsebino.

3 PVC ali 3V – polivinilklorid

To je oznaka za plastiko, ki se običajno uporablja za neživilsko embalažo in predmete, kot so na primer okna in vrata. Izpušča dve zelo strupeni kemikaliji – DEHP in BPA –, ki motita delovanje hormonov v telesu.

4 LDPE – polietilen z nizko gostoto

Ta vrsta plastike se uporablja za izdelavo živilskih vrečk, desk za rezanje in bidone, saj ne izpušča kemikalij.

5 PP – polipropilen

Gre za tip neškodljive plastike (običajno je bela ali polprozorna), ki se uporablja večinoma za jogurtove lončke, posode za večkratno uporabo, embalažo za sirupe, kreme, ovitke za čokolado …

6 PS – polistiren

Oznako za to nevarno vrsto plastike, ki v vodo spušča rakotvorno snov stiren, najpogosteje najdemo na embalaži za hitro prehrano in kavne lončke za enkratno uporabo.

7 PC ali PLA ali brez oznake – polikarbonat

Gre za najslabšo vrsto plastike za živila, saj izloča BPA. Uporabljajo jo za športne bidone, posode za shranjevanje hrane, pisarniške aparate za vodo in celo plastenke za dojenčke in otroke.

Preberite tudi: Poglejte, kaj ima v roki Tanja Žagar. Je zmagala v velikosti? Kliknite tukaj!