Novinarka TV Slovenija Nataša Markovič svoje delo opravlja strastno in s srcem. Najprej je Urošu Slaku in Bojanu Travnu pomagala pri razkrivanju zakulisnih politično-lobističnih navezav in razumevanju delovanja slovenske politične scene. Nato je poročala z vseh večjih političnih dogodkov v državi, spremljala volitve, pokrivala kriminal, sodstvo in davčne zgodbe.

»Dolgo sem spremljala prodajo v imenu slovenskega nacionalnega interesa, poslušala zgodbe prikrajšanih ljudi pri prodaji družbenega premoženja. Delala sem zgodbe o arbitraži, vodila več kot petdeset oddaj na omenjene teme. Svoje znanje sem nadgradila na znanstvenem magistrskem študiju evropskega prava, naredila tečaj za dopisnika na Ameriški šoli v Pragi, se izpopolnjevala v treh tujih jezikih. Zadnje leto in pol sem novinarka Tarče,« pravi Nataša. Njene najlepše izkušnje pa so povezane z njeno družino: očetom, partnerjem in sinovoma. »Bolj grenka pa je bila deložacija iz stanovanja moje mame, ki je nič kriva pri skoraj sedemdesetih letih ostala na cesti. Človek, ki jo je deložiral, ve, da mu mama nikoli ni nič dolgovala, vzela, si sposodila. A odločil se je, da je po očetovi smrti najkrajša pot do vrnitve njegovega dolga njeno stanovanje,« je iskrena. Ker mnogih zgodb ni mogla prenesti v eter televizije zaradi različnih vzrokov, želi pomagati sama. »Novinarji imamo močno družbeno vlogo in lahko pomagamo. Pri 21 letih sem se kot prostovoljka pridružila Zvezi prijateljev mladine in pomagala otrokom, ki imajo težave. Pozneje sem finančno pomagala Janu, zdaj želim s pobudo Ustvarjajmo (počitniške) zgodbe pomagati otrokom in družinam, da pobegnejo kam za vikend in ustvarijo lastne zgodbe in družinske spomine,« pravi. Sama je rasla z željo pomagati. Njena babica, prevajalka in novinarka, je bila velika humanitarka in prostovoljka. Med vojno v Bosni je k sebi v svojo hišo na morju sprejela štiričlansko družino, ki je zbežala iz Bosne, in jim ponudila novo življenjsko priložnost. »Da bi le vedeli, kako uspešni so danes! Tudi zato, ker so dobili drugo priložnost.«