Precej bolj redkobeseden pa je Janez Škof o svoji zasebnosti. janez Škof živi z družino, ženo in tremi otroki na Vrhniki v vrstni hiški. Že več kot dvajset let je poročen z Japonko, s katero pa se zelo redko pojavita na kakšnem družabnem dogodku. Njegova žena je dr. Nagisa Moritoki Škof, jezikoslovka in glasbenica, ki dela na ljubljanski filozofski fakulteti. Eden od otrok, Martin Luka Škof, je režiser.

»Ženo sem našel na Gorjancih, v gostilni. Bila je prisotna na predstavi, ki sem jo delal, tam sva se spoznala. Povedala mi je, da njeno ime pomeni peščena morska obala. Takrat se ni zgodilo nič, bila sva le prijatelja, skupaj sva igrala v predstavi, bila pa je še poročena s Slovencem. Šele pozneje sva se zaljubila, čez kakšni dve leti. Je multitalentirana, je dobra glasbenica, igra japonsko harfo. Zelo je ustvarjalna.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Janez pravi, da je pri njih doma kar cirkus, saj vsi trije otroci hodijo v glasbeno šolo. »Lepo je imeti tri otroke, saj se veliko ukvarjajo drug z drugim. Pri nas na Vrhniki imajo veliko prijateljev in se imajo zelo lepo, ves čas so zunaj.« Najmlajša hči igra flavto, srednji otrok, sin, saksofon in starejša hči violino.

Pri Škofovih doma vsak dan uveljavljajo multikulturnost. »Malce sem len, ker se nisem naučil japonsko, moja žena pa se je slovensko, pa še kup drugih jezikov govori. Tako včasih ne razumem, kaj se pogovarja z otroki.«

Janez priznava, da je včasih malce koleričen, a tudi zato, ker veliko dela in pogreša mir, samoto. »Sem pa vedno premalo doma, saj nenehno nekaj delam. V prostem času sem najraje doma in delam, kar želim. Najraje berem kakšne knjige in lenarim. V svojem poklicu sem ves čas obkrožen z ljudmi, zato včasih potrebujem malce samote. Pa ne gre za skrivanje, manjka mi le malce miru. K sreči včasih žena otroke kam odpelje in tako imam nekaj ur le zase.«