Igralka se sicer ne ustraši nobenega izziva. V svoji karieri je delovala tako v tradicionalnih kot v eksperimentalnih in avantgardnih projektih. Ukvarja se tudi s poučevanjem igre, vodi igralske delavnice in seminarje doma in v tujini, preizkusila pa se je tudi kot gledališka režiserka in kot avtorica predstav. Za svoje delo je bila večkrat tudi nagrajena.

V SMG trenutno nastopa v predstavah Slovenska popevka, Škrat Kuzma dobi nagrado, Idioti, Odilo. Zatemnitev. Oratorij, konec novembra pa bo na deskah matičnega gledališča prvič uprizorila Preroka, ki je po literarni predlogi libanonskega pisatelja in pesnika Kahlila Gibrana v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj, Zavoda Senzorium, Slovenskega mladinskega gledališča in Stalnega slovenskega gledališča Trst svoj slovenski krst doživel oktobra v Kranju. Kako se je spoprijela z njim in kaj lahko po njenem spremeni svet, pa si razkrivamo v nadaljevanju.

Kako je bilo delati to predstavo?

Bila je zelo prijetna izkušnja, zgolj dva igralca, mirne priprave, ki so se začele že maja, poletna pavza za razmišljanje, učenje in inspiracijo in jesenski intenzivni finiš.

Kaj vam je predstavljalo najtrši oreh?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Zgodil se je preobrat, snema se 4. sezona Botrov

Tudi mi smo mislili, da gre za govorice, trač, morda šalo, a se je izkazalo, da ni tako. Sedaj vam lahko iz prve roke povemo, da v Zaglavah znova brnijo kamere.

Najtrši oreh je bilo najti način, da ne zvenim pridigarsko. Podajati tekst, ki zveni biblično na preprost način, oživiti besede Preroka in gledalcu dati možnost refleksije. 

Tekst sem veliko ponavljala doma in 4-letni hčerki je postal zelo všeč, čeprav ni razumela praktično nič. Bila mi je buden gledalec in krut sodnik. Vsakič, ko so besede letele iz mene le naučeno, brez podlage, me je začela ustavljati in spraševati: "Kaj pomeni vzklikniti?", "Kaj pomeni paluba?" ... skratka, posredno je povedala, da ji je dolgčas. Ko pa sem slike videla pred očmi, ko je bilo pripovedovanje živo, pa je kot začarana poslušala in sprejemala. 

Prerok sodi med Gibranova pozna literarna dela in pomeni vrhunec njegove filozofije. V njem avtor razpreda misli o življenju, o vsakdanjih in temeljnih vprašanjih, na katera slehernik išče odgovore vse od rojstva pa do smrti. Osrednja je misel o univerzalni ljubezni, o pomembnosti tega, da smo ljudje bitja, ki nas določa sposobnost ljubezni. Duhovna ljubezen je tisto vzvišeno, ki naj vodi in usmerja človekove poti, predvsem k dobremu, sreči in iskrenim odnosom. 

Gibranova osrednja je misel o univerzalni ljubezni, o pomembnosti tega, da smo ljudje bitja, ki nas določa sposobnost ljubezni. Kakšno je vaše mnenje glede tega?

Na to ne znam odgovoriti, moja generacija ni dosti govorila o ljubezni, imeli smo drugačne fokuse. Mene je zanimalo polje svobode, tovarištvo, prispevek skupini ... Sama še vedno verjamem, da svet lahko spremenita sočutje, prepoznavanje krivic in zablod in odgovornost do skupnosti. Ljubezen je čudovita stvar, a dojemam jo kot začimbo bivanja, ne njeno osnovno sestavino.

Ste njegovo delo že od prej poznali ali ste ga spoznali šele ob delu na tem projektu?

Gibrana sem brala kot gimnazijka, ko sem iskala "smisel bivanja" in begala po literaturi tega žanra. Njegovo resnično globino pa sem zaznala šele zdaj. Ne vem, če svet gledam kaj bolj zrelo kot takrat in ga zato bolje razumem ... morda sem si tokrat le vzela dovolj časa.

Predstava Prerok je nastala v koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj, Zavoda Senzorium, Slovenskega mladinskega gledališča in Stalnega slovenskega gledališča Trst. Radi delate v koprodukcijah ali na to gledate bolj kot na nujo zaradi (pre)majhnih finančnih sredstev?

V koprodukcijah zelo rada delam. Sprememba okolja je zdrava. Dobiš distanco do "lastnega gnezda", hkrati pa si tudi izzvan pokazati, kdo si, kako deluješ. Domače gledališče je kot družina, vsi se poznamo do obisti. Tokratna izkušnja je bila pa še posebej prijetna zaradi odlične delovne atmosfere, magije Škrlovca, v katerem smo delali, ekipe - soigralca Mihe Rodmana, katerega delovna etika in človečnost sta me bodrili, režiserke Barbare Pie Jenič, ki je neinvazivno "napadala" material, dramaturginje Marinke Poštrak, s katero sem si že dolgo želela delati in je zrelo bedela nad nastajajočo predstavo. In ne nazadnje kranjske ekipe na čelu s Cirilom Roblekom, ki so skrbeli, da sem se na "obisku" dobro počutila.

Predstavo je režirala Barbara Pia Jenič, poleg Maruše pa na odru vidimo še Miho Rodmana. 'Zgolj' s svojim glasom pa sta prisotna Vladimir Jurc in Adriano Giraldi.

Kaj vas poleg omenjene predstave trenutno še zaposluje?

Sem že globoko v pripravah na otroško predstavo Ariol, ki jo Matjaž Pograjc ustvarja po francoskem stripu, spopadamo se s čisto drugačni izzivi - igrati živali in to na na lutkovni način - brez lutke. Se sprašujete kaj to pomeni? Pridite začetek decembra v Mladinsko. A prej na poseben večerni obrok - na Preroka 20.-22. 11. v Staro Pošto zraven Navja.