Kaj te je tako pritegnilo pri telenovelah?
Kot bi bilo včeraj, se še danes živo spomnim uvodne špice Esmeralde in kako sem takrat obnemela ob latino melodijah, pesmih, ki so se predvajale v ljubezenskih zgodbah. Stara sem bila približno devet, deset let. Lahko bi rekla, da so bile mehiške telenovele moja prva ljubezen in te seveda ne pozabiš nikoli. (smeh)

Katera je tvoja najljubša telenovela?
Ne vem, veste, to je tako, kot bi mamo, ki ima več otrok, vprašali, kateri je njen najljubši. Vam ne bo znala odgovoriti. Lahko rečem, da jih je kar nekaj, zagotovo pa si omembo zaslužijo Esmeralda, Prevare (La Usurpadora), Mi corazón insiste en Lola Volcán, Čarovnija ljubezni (Sortilegio), Ljubezenske vezi (Lazos de amor), La Mujer de Judas (Maščevanje je sladko), La Mentira (Umazane laži), Ko se zaljubim (Cuando Me Enamoro), Vrtinec življenja (Lo Que La Vida Me Robó), Vivo Por Elena (Vse za Eleno), Muñeca Brava (Divji angel), Ne pozabi me nikdar (Nunca te Olvidaré) … 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Delovna akcija: Mojster Matjaž srečen v objemu družine

Matjaža Štrausa poznate kot enega izmed mojstrov Delovne akcije, a pravzaprav o njem ne veste kaj dosti. To sta dekleti, ki komaj čakata, da se vrne v njun objem.

Nedavno si se vrnila iz Carigrada. Koga vse si spoznala?
Spoznala sem glavna igralca serije Lepotica in zver (v originalu Siyah Beyaz Aşk) Ibrahima Çelikkola in Birce Akalay ter Cana Yamana, glavnega igralca serije Ko zadiši ljubezen (Dolunay), ki se je ravno začela predvajati na POP TV.

Kakšen vtis so igralci naredili nate?
Moram priznati, da sem šla tokrat brez večjih pričakovanj. Vsi so me zelo lepo sprejeli in pustili vtis. Birce je res prava profesionalka, saj je prišla na dogovorjen intervju s hudimi bolečinami v mišicah in opornico. Nič ni bila zvezdniška in je brez pritoževanj oddelala svoje. Celo toliko se je potrudila, da je z menoj govorila v angleščini. Pri obeh igralcih, tako Ibrahimu kot Canu, pa je bilo malo drugače, saj sta prosila, če lahko odgovarjata v turščini. To avtomatsko pomeni, da je celoten intervju bolj 'zadržan', saj ne moreš zastaviti podvprašanj, še manj pa razviti pogovora, klepeta. Še posebej bi pohvalila Cana, ki je ta hip verjetno eden najbolj obleganih turških igralcev in posledično tudi zelo zaseden. Uspelo mi ga je ujeti med snemanjem njegove nove serije. Ima zelo natrpan urnik, zaradi česar so mi intervju z njim najprej zavrnili, na koncu pa mi je uspelo priti do njega, kar je bilo res veliko presenečenje zame. 

• Kako za postavo skrbi Tara Zupančič?

Tokrat se mi je tudi prvič zgodilo, da se mi je nekdo, ki je svetovno znan, javno zahvalil za intervju. To je storila Birce v svoji zgodbi na Instagramu, v kateri me je omenila, objavila je tudi najino fotografijo. Zapisala je, da se bo vedno spominjala mojega lepega nasmeha. Res nisem pričakovala česa takšnega in priznam, da je lepo videti, da si pustil vtis. S svojo nepričakovano gesto mi je res polepšala tisti večer.

Zaradi turških serij si se jeseni začela učiti tudi turškega jezika. Si s svojimi sogovorniki izmenjala kaj besed v njihovem jeziku? 
Seveda sem se potrudila po svojih najboljših močeh in ob stisku roke za začetek z njimi spregovorila nekaj besed v turščini. Seveda je nekatere takoj zanimalo, ali govorim turško, vendar sem jim pojasnila, da sem se pred štirimi meseci komaj začela učiti in da sem še začetnica. Opazila pa sem, da mi je nekaj dni v Carigradu koristilo tudi za piljenje jezika.

Mehika je bila (vsaj pri nas) še do nedavnega sinonim za telenovele, zdaj pa se zdi, da so štafetno palico prevzeli Turki. Je to res ali gre samo za tak vtis – glede na to, kar se predvaja na naših TV-ekranih?
Kot poznavalka tega žanra sem zelo občutljiva pri navajanju. Mehika bo ostala sinonim za telenovele, saj turški ustvarjalci snemajo serije, ki imajo eno, dve oziroma tri sezone, medtem ko mehiške niso razdeljene na sezone. 

Zanimivo je, da se mehiške telenovele predvajajo od ponedeljka do petka (ena epizoda je dolga v povprečju 45 minut), turške serije pa se predvajajo enkrat na teden, in sicer je njihova epizoda dolga od 140 do 170 minut, kot bi gledal en film.

Res je, da je TV-spored dandanes zelo pester in ponuja veliko različnih romantičnih zgodb. Zavedati se moramo, da pri nas gledamo in spremljamo mehiške telenovele že 20 let in v tem času smo videli že ogromno podobnih zgodb in igralcev. Pri turških je pa tako, da so prinesle nov, svež veter, drugačne zgodbe in nove obraze, ki s(m)o jih bile gledalke in gledalci močno željni.

Kaj meniš, zakaj so turške serije tako priljubljene pri nas? Te to kaj preseneča – glede na kulturne in verske razlike?
Ker ponujajo napeto ljubezensko dramo in ker so tudi igralci in igralke zelo lepi, med drugim pa tudi ponujajo čudovite kadre Carigrada in Bosporske ožine, kar je za gledalčevo oko, seveda, zelo privlačno.
Ustvarjalci turških uspešnic se zavedajo, da so serije namenjene tudi širšemu krogu ljudi in trgu, zato ne posiljujejo s prizori, v katerih bi močno izstopala njihova vera.

Gledalke in gledalci si želijo imeti tisto eno uro na dan zase, za trenutek pozabiti na svoje probleme ter se potopiti v svet, ki ponuja upanje, da vsak najde pravo ljubezen. Kot vemo, so turški ustvarjalci veliko bolj drzni, saj so znani po tem, da radi šokirajo gledalce, zato radi posegajo tudi po tragičnih koncih.

Priznajmo, da je ljubezen univerzalni jezik, zato ni pomembno, v katerem jeziku spremljamo ljubezensko zgodbo – pa naj bo slovenski, španski ali turški – če je ta odlična. Sama imam do španskega jezika res poseben odnos in si še pred dobrim letom nisem niti malo predstavljala, da bom kdaj začutila željo po znanju turščine, oziroma še manj, da se je bom kdaj učila. Pa ni bil kriv Burak (smeh).

Kako pa je z igralci? So bolj odprti Mehičani ali Turki?
Brez dvoma se pozna, da je latino kultura veliko bolj odprta oziroma si tudi ti več dovoliš, ko pristopiš k njim. Ibrahimu sem pohvalila njegov jopič in mu rekla, da mu rdeča barva zelo pristaja. Zahvalil se mi je za kompliment in z nasmehom na obrazu rekel, da je ta barva bolj primerna zame.

Kje pa so te lepše sprejeli oziroma pogostili?
Povsod sem se počutila kot doma.

Kam bi se raje vrnila?
Prepričana sem, da me še na obeh koncih sveta čakajo novi izzivi, ki jih bom, če do njih le pride, zagrabila z obema rokama. Dokler imam želje, mi motivacije za delo ne manjka, zato že komaj čakam, da vidim, kdo bo moja naslednja 'žrtev' (smeh). 

V Mehiki si dobila tudi priložnost za nastop v telenoveli. Bi si to izkušnjo želela ponoviti tudi v Turčiji? Če bi šlo za romantični prizor, s kom bi ga najraje odigrala? 
Seveda, zakaj pa ne. Jaz sem vedno za akcijo. Kar se tiče snemanja romantičnih prizorov, bi verjetno večjo dozo dobila v Mehiki (smeh), saj je turška kultura glede tega veliko bolj zadržana. Ta hip pri meni nima nobene konkurence, zato iz prve izstrelim Can Yaman (smeh). 

Objavljeno v reviji Vklop št. 10, 7. 3. 2019.