Robert Pešut, bolj znan kot Magnifico, je pred devetimi leti za srbsko serijo "Montevideo" naredil popolno glasbo, saj njegova pesem "Pukni zoro" že nosi breme urbanih legend. V Srbiji namreč vsi mislijo, da je njegova pesem "Pukni zoro”, "stara srbska pesem iz prve svetovne vojne. Magnifico ima ob tem, ko vidi, da ljudje z nekim resnim nabojem in z orožjem v roki pojejo to pesem, mešane občutke. “Včasih se počutim nelagodno. Nisem se ukvarjal s tem, da bo pesem v Srbiji postala tako velik hit, pravzaprav je postala neuradna himna. Srbi so po filozofiji in v ljubezni epski, zato me pravzaprav ne preseneča, da je pesem v samo nekaj letih ponarodela. Dobesedno.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Aleš Valič o naporih, povezanih s priljubljeno serijo Skrito v raju

Aleš Valič velja za zahtevnega predavatelja na AGRFT, na lastni koži pa je občutil, kako naporen je tempo ustvarjanja priljubljene serije.

Zato razumem, da ni smiselno reči, da je takšno stvar napisal nekdo iz Ljubljane s pivom v roki, ki ni imel niti navdiha niti karkoli, ampak je samo opravil nalogo. Za takšno stvar izgleda popolnoma nepristransko. Tako so jo začeli v Srbiji najprej prepevati v kavarnah, ob rojstvu otroka, nato na pogrebih in na porokah, odhodih v vojsko, in zdaj že pred vsako državno tekmo najprej pojejo Pukni zoro, šele potem pride himna. Ljudje mislijo, da je pesem najverjetneje napisal usodni srbski vojak nekje na solunski fronti. Nihče ne ve, kako mu je bilo ime ali kje je umrl, ampak nekdo je pač našel to njegovo pesem. To me pravzaprav zabava, ker vse to pesem naredi večjo, kot je. Pa je bila napisana samo za film. Je veliko večja od mene in zdi semi, da sploh ni več moja. Toliko ljudi jo je sprejelo invsi jo hvalijo.” Le kje na svetu se lahko zgodi, da avtorska pesem glasbenika iz ene države v drugi državi zaslovi kot 100 let stara tradicionalna junaška pesem, ki jo je napisal vojak na fronti in postane celo neuradna himna? Magnifica moti le to, da je pesem, ki jo je napisal po naročilu srbskega režiserja Dragana Bjelogrlića, posvetil pa dedku, ki se je boril na solunski fronti, nezaželena po drugih balkanskih državah. “Ker se pesem izvaja v Srbiji na takšnem nivoju, jo seveda nikjer drugje ne marajo, kar pa mi seveda ni najbolj všeč. Nič ne bi imel proti, če bi jo prepevali še na Hrvaškem ali v Bosni, pa je ne bodo, ker je postala del srbskega nacionalnega ponosa.”