No, če si nalijemo čistega vina, je Kras prelep v vseh letnih časih, vseeno pa je v jesenskem času na tem predelu Slovenije najbolj raznoliko in kulturno bogato dogajanje, ki tja privabi številne obiskovalce. Predvsem letošnja jesen obiskovalce razvaja s toplim, skoraj pomladnim vremenom, in posledično prelepimi kulisami s kombinacijo jesenskega žarečega ruja do zelenkastih gričevij. Če k temu prištejemo še praznik vina in številna martinovanja, je zgodba popolna.

Zakaj so torej v letošnji jeseni na svoj seznam stvari, ki jih morate opraviti, ne bi zapisali še: "Obišči Kras" in tam preprosto uživali. 

V naslednjih dneh boste na www.njena.si našli zgodbo Lipice, pravljičnega mesta Štanjel in skrivnost kraja Pedrovo. Razkrili bomo rojstno hišo slovenske igralke Ite Rine. Seveda pa ne bomo pozabili niti na okusno kraško vino ...

Mistično podzemlje

Kras je zagotovo znan po svojem podzemlju in številnih jamah, ki so vsaka zase zagotovo vrednega vsakega obiska. Škocjanske jame predstavljajo edini spomenik v Sloveniji, ki je vpisan na seznam Unescove svetovne dediščine, hkrati pa jame predstavljajo biser klasičnega krasa. So tudi največji podzemni kanjon reke v Evropi.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blaž Švab o prvem božiču z dvema otrokoma

Partnerica Blaža Švaba se je vrnila na delo, zato je december za glasbenika še toliko bolj pester. Kakšni pa bodo prazniki z dvema otrokoma?

Malo manj znana Divaška jama je polna stalagmitov, sigastih kop in sveč, največje bogastvo pa predstavljajo belo-rdeče zavese ter helektitni izrastki in veliki kristali, njeno lepoto pa je izkusil tudi psihoanalitik Sigmund Freud. 

Navdihujoča narava

Prelepo seveda ni zgolj podzemlje, ampak se prava lepota skriva v vsakem kotičku. Že reka Reka je nekaj posebnega, saj v kraški pokrajini svetovno gledano v večini primerov ne najdemo reke, vsaj ne v takšnem obsegu. Prav posebne so tudi udorne doline oziroma udornice. Najbolj znana med njimi je Risnik, dolina, ki je nastala z udorom stropa kraške jame. Po eni strani ponuja zavetje številnim pticam in specifični vegetaciji, po drugi strani pa povprečni 72 metrov visoke prepadne stene nudijo neverjetne razglede in tako seveda močno obiskano naravno turistično točko, ki se nahaja zgolj 500 metrov južno od železniške postaje v Divači. 

Led so vozili celo v Egipt

Si danes predstavljate, da bi led v vašem kozarcu na vroč poletni dan zdržal več 10 minut? No, včasih so ga s slovenskega Krasa preko Trsta z ladjami vozili celo v Egipt. Eno izmed večjih ledenic lahko najdemo v Kačičah, zgrajena je bila leta 1860 in skoraj v celoti vkopana v kraško vrtačo, v njo pa naj bi spravili kar 50 ton ledu. V njo so čez zimo spravljali velike bloge ledu in med njih vstavljali suho bukovo listje, da se ne bi sprejeli. Ko so se leta 1906 pojavile hladilne naprave, je tudi ta v Kačičah prenehala z delovanjem. Še vedno pa predstavlja impresivno stvaritev, ki postavlja veliko vprašanj in je zagotovo vredna ogleda. 

Živi muzej Krasa

Vrtače, uvale, udorne doline, škrapljišča, brezna in seveda podzemne jame ... vse te tipične kraške pojave lahko najdete na preko 700 hektarjih, ki predstavljajo naravano in kulturno dediščino značilnega Krasa. Gre za edinstveno naravno in ekološko območje, ki se razteza med Sežano in Lipico, vzdolž povezovalne osi po stari avstro-ogrski cesti Sežana - Bazovica. Večji del sodi v območje Natura 2000, leta 2017 pa je bil izbran za najboljšo tematsko pot v Sloveniji.

S kolesom na pot

Vse te lepote Krasa lahko odkrivate na različne načine, pot s kolesom pa predstavlja najbolj ugodno možnost, s katero lahko uživate v neokrnjeni naravi, si ogledate pojave, ki jih z avtomobilom ne bi mogli videti, hkrati pa skrajšate čas, ki vam bi ga sicer vzelo pešačenje. Odlično raziskovanje s kolesi ponujata kolesarska navdušenca, ki se skrivata za imenom SloActive, ki poleg vodenih poti s kolesi nudita tudi številne uporabne in zanimive informacije, ki bodo vaše raziskovanje še popestrili.

Okusna kulinarika

Kras je znan tudi po svojih okusih, ravno ti pa do izraza pridejo predvsem jeseni. Iz naših izkušenj, ki smo jih na Krasu pridobili, bi ga lahko opisali z zgolj dvema besedama "vino" in "pršut". Seveda s tem ne govorimo o pomanjkanju kulinarične ponudbe, le vino in pršut sta tako dobra in izstopajoča, da bi se lahko cel dopust na tem območju razvijali le z njima. Pravo kulinarično ponudbo Krasa lahko okusite v Domačiji Linč, kjer domače dobrote v večini pripravijo sami. V Hiši posebne sorte boste okusili avtohtone jedi, ki temeljijo na ekološki predelavi, v večini so jedi brez glutena, za njih pa je značilno, da nimajo stalne ponudbe jedi. Če želite izkusiti avtentičnost, pa se ustavite pri Orlovih, kjer imajo na 50 hektarjih lastno refošk trto, ki jo ročno oberejo, poleg terana pa nudijo tudi okusne domače mesnine. 

Vino

Rezultat klasične kraške zemlje terre rosse ali jerine ponuja okus avtohtonega slovenskega vina Terana, ki je pridobljeno iz trete refošk. Imajo pa na Krasu tudi belo avtohtono vrsto, ki v zadnjih letih spet prihaja v ospredje, Vitovsko, suho belo vino z vonjem po sadju in belem cvetju. 

Pršut

Prava posebnost kraškega območja pa je tudi kraški pršut, kljub temu, da so svinjska stegna praviloma od drugod. Gre predvsem za pršut, ki je vsaj 12 mesecev sušen na kraškem območju, osoljen pa je zgolj s piransko soljo, dodani pa niso nikakršni aditivi. Ste vedeli, da je pravi pršut potrebno okušati z belim kruhom? 

Martinovanje

Tudi na Krasu bo začetek novembra obarvan v 'Martinove' barve. Med odprtimi kletmi je organiziranim prevoz z avtobusi "skoči gor – skoči dol". Okušanje mladega vina in odlične kraške jedi očarajo vsakega obiskovalca te edinstvene kulinarične prireditve. Bogato martinovo kulinarično ponudbo boste našli na številnih kmetijah vzdolž Kraške vinske ceste, zanimiv program pa vas pričaka tudi v Sežani in Štanjelu.

Med 8. in 10. novembrom 2019 tako v Štanjelu praznujejo Praznik vina v Štanjelu, kjer bo poudarek seveda na vinu in kulinariki, na voljo pa bodo tudi odprte razstave, vodeni ogledi, razstave, tržnica in koncerti.