Prvič sva skupaj zaplesala, ko je Jurij mimogrede prišel v svoj klub pozdravit prijatelje. V tistem obdobju se je sicer že trdno odločil, da zapušča tekmovalne plesne vrste. No, njegova takratna trenerka, ki njegovi ideji kajpak ni bila ravno naklonjena, je seveda obisk takoj izkoristila, da bi ga prepričala, naj ne neha plesati,« se spominjata Jurij in Jagoda. V klubu se je ravno tisti čas namreč mudila tudi Jagoda. Ko so ju izzvali, naj vendarle zaplešeta skupaj, se je zgodil njun prvi skupni ples. Jurij je bil sprva malce zmeden, saj je bila Jagoda skoraj začetnica in niti plesnih čevljev ni imel s seboj, zato sta poskusila tako, da je on plesal kar bos. »Je pa bila takoj med nama kemija, ko sva se prvič prijela za roke. Bilo nama je zelo prijetno.« Še več. »Ko mi je Jagoda med plesom prvič dala roko okoli vratu, sem začutil in si sam pri sebi rekel: 'Doma sem!'« se spominja Jurij. Sicer pa tudi ona ni bila ravnodušna. »Takrat sem imela njegov plakat nad posteljo, saj je bil moj vzornik. In ker sem bila na začetku v primerjavi z njim prava začetnica, mi nihče v mojem matičnem klubu ni verjel, da plešem z njim,« pojasni svetlolaska.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mama in hči v Grčiji: Darilo za najin pogum je raj v katerem živiva

Si predstavljate, da v tednu dni spakirate svoje življenje v škatle in se preselite v Grčijo? Slednje sta z enim samim zamahom poguma storili Sabina in Ramani, mama in hči, ki sta prisluhnili notranjemu klicu, stisnili zobe in si podarili priložnost za lepšo prihodnost. Zadnji dve leti in pol ne le da živita sanjsko življenje v grškem obmorskem mestecu, 12 letno dekle celo blesti kot najbolj obetavna gimnazijka. Morda bo njuna zgodba v navdih vsem, ki imajo velike sanje, a ne upajo razpreti kril …

Soočena z ovirami

Kako pa se je romanca uradno začela? »Joj, žal vas morava razočarati, ker se ne spomniva, da bi kdaj šla na kak pravi zmenek. Vse je potekalo prek plesa. Je bil pa Jurij tisti, ki je vendarle naredil prvi korak, da je najina zveza iz plesne prerasla v nekaj več,« pove Jagoda. Zdaj skupaj plešeta že več kot dvajset let, njuna ljubezen pa je tudi zasebno vsak dan močnejša. A kot je običajno v življenju, niso le srečni in lepi trenutki. »Najtežje nama je bilo, ko vmes eno leto nisva bila par, a sva vseeno skupaj plesala, in to je bilo res težko. Takrat potrebuješ čas zase in razdaljo, da preboliš, sicer nenehno drgneš isto rano. Nekako sva to uspela prebroditi, se spet našla in se ob tem veliko naučila. Zdaj veva, da sva res za skupaj, če sva to prestala.« In dodajata: »V življenju vedno naletiš na ovire, zato uspešnost partnerske zveze meriva po tem, kako dobro jih znaš preskakovati.« Sicer pa sta si Jagoda in Jurij zelo različna. On je bil že kot otrok hiperaktiven, danes ga večina opiše kot deloholika. »Si ne dovolim, da bi se umiril. Ne dovolim si, da bi si rekel, za zdaj je dobro tako, kot je,« pojasni. Jagoda je v tem njegovo nasprotje. »Jaz pa rada tudi počivam in v miru spijem kavico,« pove.

Družina in postavitev meja

Ples Jagode in Jurija ni spremljal le v vadbenih dvoranah in na tekmovalnem parketu, pač pa je prišel tudi k njima domov, kar pa ni vedno dobro, priznavata. »Ko sva začela živeti skupaj, so težave s treningov začele prehajati domov. Dokler nisva postavila mej, kje so vrata doma.« Zdaj, ko imata meje med delom in zasebnostjo določene, je vse lažje. »V popoldanskih urah je glavna najina družina in najina hčerkica Iva Valentina.« Družinici pa se je pred časom pridružil še simpatični in ubogljivi kuža Vinko. Skupaj se najraje odpravijo v naravo na sprehod ali pa se povzpnejo na kakšen hrib. A ker pri njiju skorajda ne mine dan brez plesa in ker jabolko ne pade daleč od drevesa, se plesni zametki že kažejo tudi pri hčerki. »Iva zelo rada pleše in gleda ples, poje in posluša glasbo. Tako da bo na tak ali drugačen način gotovo povezana s plesom.« Je pa tudi sicer šport, ne le ples, že od nekdaj del njunih življenj. Jurij je obiskoval fakulteto za šport, medtem ko je Jagoda hodila na prevajalstvo, a zaradi številnih ur, ki sta jih posvetila plesu, šolanja še nista čisto dokončala. Ker se zavedata pomembnosti izobrazbe, imata tako še eno neuresničeno željo in cilj za prihodnost. »Dokončani fakulteti nama zagotovo predstavljata neko varnost, in če se nekoč v prihodnosti s plesom ne bova mogla preživljati, je seveda to neki načrt B. Vendar je za zdaj ples najino življenje, in tudi če pri šestdesetih ljudje ne bodo več želeli videti najinih nastopov, bova pa takrat zagotovo lahko ples še vedno poučevala,« razložita svoje ambicije za prihodnost. A če vendarle damo ples za trenutek na stran, kaj bi počela, če ne bi plesala? »Jagoda bi zagotovo prevajala ali pa bi bila igralka, Jurij pa bi bil vojaški pilot,« odgovarjata. Imata pa vsak zase tudi nekaj zanimivih konjičkov, o katerih ljudje ne vedo kaj dosti. Jurij se v prostem času ukvarja z modelarstvom, in sicer sestavlja radijsko vodena letala, Jagoda pa se uči igrati kitaro in se ukvarja z jogo. »Pomembno je, da imava tudi dejavnosti, kjer nisva celota, temveč jih izživiva vsak zase,« pojasnita.

Voditeljski izziv

»Oddaja Zapleši v ljubezen je kot oblikovana za naju, ker sva se tudi midva spoznala prek plesa. A kljub temu sva bila na začetku malo skeptična za del, ki zadeva voditeljsko vlogo. Ko je prišla ponudba, sva bila zato najprej presenečena, nato polaskana, pa v dilemi, navsezadnje pa sva to sprejela kot izziv in se prav odločila, saj v delu neznansko uživava.« Pri tem ju podpirajo tudi domači. »Sprva so bili vsi presenečeni, a hkrati tudi veseli za naju, tako da se vedno znova skupaj z nama veselijo novih oddaj. Hčerkica pa je še premajhna, da bi se res zavedala, kaj vse to pomeni, tako da ona samo uživa v tem, da se doma vedno pleše in se predvaja lepa glasba, četudi naju vidi na televiziji.« In kadar se na snemanjih kateremu od njiju kaj zaplete, imata skriti namig, kdaj priskočiti sovoditelju na pomoč. »Ravno zato, ker sva si med seboj precej različna, se nemalokrat zgodi, da drug drugemu dokončujeva stavke, tako da to veščino uporabljava tudi na snemanjih,« za konec razkrijeta zakonca Batagelj, ki si od oddaje, ki združuje ljudi, želita le: »… da vsakemu od tekmovalcev dava priložnost, da na neki idiličen način skozi ples spoznajo nekoga, ki jim morda lahko spremeni življenje. In če pomagava napisati vsaj eno ljubezensko pravljico, potem je vredno vsakega truda.«