Obe deli sta del še nezaključenega cikla Rdeči komadi, v katerih umetnica raziskuje odnos med spolnostjo in javno sfero in se ukvarja z vplivom golih, seksualiziranih teles na družbene strukture. Z njima skuša pokazati, da je spolnost javna, družbeno pogojena, ne pa zaprta zgolj v intimo in da izraža različne realizacije družbenosti. Plesna performansa bo pospremil kurirani blok prireditev.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Zgodil se je preobrat, snema se 4. sezona Botrov

Tudi mi smo mislili, da gre za govorice, trač, morda šalo, a se je izkazalo, da ni tako. Sedaj vam lahko iz prve roke povemo, da v Zaglavah znova brnijo kamere.

69 položajev (1. del: izštekano)
Sreda, 22. januarja, ob 20.00, avditorij Moderne galerije

Eksces, golota, orgiastična erotika, obredni užitki, sodelovanje občinstva in politični angažma – vse to so izrazi seksualne utopije, značilne za protikulturo in eksperimentalne performanse šestdesetih let prejšnjega stoletja. Ta vodeni ogled arhiva uprizarjanja spolnosti je za Mette Ingvartsen filter, prek katerega raziskuje nerešena vprašanja glede spolnosti v današnjih sodobnih praksah. Pri tem njeno telo postane polje za eksperimentiranje in glede na okolje, ki ga obdaja, vzniknejo nenavadne spolne prakse.
Performans-predavanje 69 položajev (1. del: izštekano) je izvleček iz izvirnega performansa 69 položajev. Obiskovalca vodi skozi prostor s pomočjo besedil, filmov in podob, ki prek giba in govora oživijo, da bi začutil povezavo med intimnim in javnim prostorom.

21 pornografij
Četrtek, 23. januarja, ob 19.00, Slovensko mladinsko gledališče – zgornja dvorana

Ko je markiz de Sade leta 1785 v svoji zaporniški celici pisal roman o libertinstvu, je zapisal, da nam narava človeških strasti daje pravico do zločina. Ta trenutek v moderni dobi Zahoda zaznamuje moralno ambivalenco v vezi med spolno osvoboditvijo in močjo. Medtem ko je legalizacija pornografije na Danskem leta 1967 erotično svobodo razširila proti večji enakosti med spoloma, današnja pornografija vključuje politično širok razpon izrazov in rab, od kvirovskih in feminističnih drž do seksualiziranega vojaškega mučenja. Ključ do afektivne moči pornografije je morda v samem korenu besede pernanai (grško) = prodajati. Razloži namreč, kako pornografski »money-shot« deluje v klimaktičnih učinkih »izrednih novic«, v eksplozivnosti akcijskih prizorov ali brutalnosti resnične vojne pornografije.

Mette Ingvartsen začenja pri misli, da je pornografija preniknila na številna družbena področja, in raziskuje delovanje pornografskega prek zbira erotičnih in afektivnih gradiv. Večina jih ima le malo opraviti z eksplicitno spolnostjo, vendar kažejo določene pornografske značilnosti: izraze krutosti, klinično natančnost, nasilje in bolečino, včasih pa tudi smeh, vzburjenje in vznemirjenost. Ob prepletanju fizične akcije in narativnih opisov nastaja spekulativna koreografija. Gledalčeva doživetja se ob tem lahko razprejo od imaginacijskega do močnih visceralnih občutij.

Predstavi bo sledil pogovor z umetnico. 

Mette Ingvartsen

Mette Ingvartsen je danska koreografinja in plesalka. Študirala je v Amsterdamu in Bruslju, kjer je leta 2004 diplomirala na šoli za uprizoritvene umetnosti P.A.R.T.S. in pozneje iz koreografije na šoli UNIARTS Univerze v Lundu na Švedskem. V svojih zgodnji delih je prespraševala afekt, percepcije in občutke v povezavi z reprezentacijo telesa. Za njeno delo sta značilni hibridnost in uporaba razširjenih koreografskih praks, tako da ples in gib prepleta z drugimi področji, kakršna so vizualna umetnost, tehnologija, jezik in teorija.
Leta 2003 je ustanovila svojo skupino in odtlej so njena dela na sporedu po vsej Evropi, pa tudi v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Bila je rezidenčna umetnica v bruseljskem Kaaitheatru (2012–2016), berlinskem Volksbühne in je povezana z mrežo APAP (advancing performing art projects – projekt za podporo uprizoritvenim umetnostim).
Poleg tega, da ustvarja in izvaja lastne projekte, piše in predava, tudi poučuje na delavnicah, namenjenih študentom univerz in umetniških šol. Med drugim je sodelovala s Xavierjem Le Royem, Bojano Cvejić, Janom Ritsemo in Borisom Charmatzem in v kolektivnih raziskovalnih projektih.