Denis, kakšni so občutki po devetih letih?

Lepo je. Sploh se mi ne zdi, da je minilo toliko časa. Kot da sem ravnokar začel, v resnici pa sem že 11 let na radiu. To je res dolga doba.

Ste se v teh letih navadili jutranjega vstajanja?

Jutranjega vstajanja se ne moreš navaditi, vsako dan vstajam ob štirih zjutraj. Včasih se v šali vprašam, koliko časa še. (smeh) Ne vstajam z lahkoto, to je kot zelo pekoč feferon. Ne moreš se ga navaditi, vsakič zapeče. (smeh) Zdaj, ko nimam predstav, hodim spat ob enajstih. Če bi hotel spati osem ur, bi moral v posteljo ob osmih. Tega pa ne morem.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mojster Jure: Žena in otroci so moje življenje

Mojster Delovne akcije Jure Podjavoršek piše novo poglavje. S soprogo in otroki se vrača k svojim koreninam, kjer bodo pognali kolesje turistične kmetije.

Kako ste se vi spremenili v devetih letih?

Zdaj sem popolnoma drugačna oseba, imam dva otroka. Pozna se tudi 10 let izobraževanj. Čez 10 let pa bom spet drugačna oseba. Prav je, da se ljudje spreminjamo. Na začetku sem imel zelo velike oči, zelo velike želje. Delal sem vse, vsem rekel da, v glavi sem imel samo kariero. Potem pa se človek spremeni. Super je biti prost, delati nič, samo ležati na kavču ali iti na sprehod.

Kaj ste se naučili v tem času?

Na napakah se veliko učiš. Na začetku se je vse vrtelo okoli smeha za vsako ceno. Zdaj ni več tega. Zdaj sta tudi tišina, poslušanje, vse se vrti okrog prijateljstva, družine. Takrat nismo delali ničesar dobrodelnega, zdaj delamo. To je res super početi.

Bi kaj spremenili?

Prijatelji mi govorijo, naredil si napako, osem let si bil policaj, ti bi moral iti na radio in že prej pustiti policijo. S tem se ne strinjam. Zelo verjetno potem ne bi doživel teh stvari, ki sem jih moral, da lahko danes govorim o tem. Vse se zgodi z razlogom in verjamem, da se bo marsikaj zgodilo tudi v naslednjih devetih letih.

Kakšna je razlika med tem, da ste bili na začetku v studiu sam, zdaj pa ste štirje?

Res je, Miha in Jana sta takrat prišla notri na vsake pol ure. Menjavala sta se, en teden en, en teden drug. Prebrala sta promet in nato šla ven dvigovat telefone. Jaz sem ostal sam, ni bilo druženja, pogovarjanja. Sčasoma sta dobila čedalje večji vlogi, to se je razvilo v prijateljstvo, v šov. No, potem je prišla še Anja. Zdaj mi je super. Ne predstavljam si, da bi bil sam, ta dinamika med nami zelo funkcionira. Tega ne moreš kar umetno ustvariti, to se zgodi spontano. Razumemo pa se tudi zasebno.

Kako pa se razumete s poslušalci?

Rekel bi, da smo se v devetih letih dodobra spoznali. Oni poznajo stvari, nas pokličejo, nam kaj povedo. Med nami je nekakšno druženje. Občutek imam, da smo kot neka družba, saj smo na istem, mi smo v službi, oni se vozijo ali pa so že v službi. Debatiramo in se poskušamo čim več smejati ter se imeti fino. Konec koncev si vsi želimo čim lepše začeti dan.

Zakaj je po vašem mnenju Denis Avdić Show najbolj poslušan jutranji program pri nas?

Izhajam iz tega, da ko pridem v neki prostor in so tam štiri mize, se bom usedel tja, kjer je najbolj veselo. Meni je to všeč in predvidevam, da je veliko Slovencev takih, ki se radi smejijo in sedijo za našo »mizo«.

Kakšne pa so vaše želje za prihodnost?

Težko govorim o željah. Jaz ne hodim na radio delat, jaz radio živim. No, želim pa si, da bo še naprej veselo, zabavno in da bomo imeli čim več takih norih, »odštekanih« idej.