Dejan Zavec: kot otrok se je bal kurentov

Velik ptujski športni ponos, borec v in izven ringa, ki vedno priskoči na pomoč. Praznovanju petega letnega časa se, oblečen v kurentijo, običajno pridruži že ob kurentovem skoku, ki ob svečnici naznani prihod odganjalcev teme, zla in zime.

Biti ambasador in prevzeti vlogo vplivati na druge, je velika stvar. Še večja je, ko postaneš ambasador v svojem rojstnem kraju. Je močan in borben Dejan Zavec čustvena oseba?

Ja, absolutno. Velikokrat so v igri čustva, ki na žalost tudi kdaj odločijo namesto razuma. Vsako ambasadorstvo ima lepe in odgovorne plati. Kurentovanje ima tako širok družben pomen, da usmerja, kaže pot vsem maskam, tudi ljudem, ki so samo simpatizerji. Biti kurent je še dodatna odgovornost, ker sem aktivno vpleten v dogajanje.

Kaj je za vas najpomembnejši del kurentovanja?

Vsak dan posebej tvori celoto. Pika na i je povorka, zaključek, druženje. Najpomembnejša zame je kultura druženja, izmenjavanja navad in novih informacij.

/ foto: Marko Pigac in arhiv Kurentovanja

Koliko je med Kurentovanjem časa za druge obveznosti?

Dogajanje je zgoščeno, obsega preko 70 dogodkov. To je najpogosteje največja skrb vseh, ki smo v liku kurenta. Z veseljem skočim v kurenta. Na žalost nimam časa, da bi to storil vsak dan. Pogosto čas podivja. In se vprašam, zakaj? To je tisto, kar mi odgovarja. Tisto, za kar bi si moral vzeti čas. Po vsakem dogodku namreč ostane nešteto in en lep spomin.

Kurent ste postali šele v zrelih letih. Zakaj ne že prej? To je bolj običaj za mlade fante.

Vedno sem občudoval kurente, njihovo energijo, moč, nadmoč, žal pa takrat ni bilo možnosti, da bi sam postal kurent. To namreč prinaša dodatne stroške in obveznosti.

Kurenti po tradiciji zbirajo robce, včasih za pas dobijo zataknjen tudi kak nederček ali spodnjice? Koliko nederčkov ste do zdaj že prinesli domov?

Na srečo ali na žalost se to še ni zgodilo. Robec ja, nederčka pa žal še ne. (smeh)

Jih še hranite, tako, za srečo? Koliko jih imate?

Ups, jih ne štejem. Vse imam še vedno na ježevki. Vsak robec nosi svojo dogodek. Vse skupaj je nekakšna zgodovina. Sem razmišljal, da bi jih letos snel in preštel.

Kurenti veljajo za strašne, mnogi otroci se bojijo, ko slišijo njihovo zvonjenje. Ste se kot otrok bali kurentov?

Zelo. To gre iz generacije v generacijo. Na vasi je vladalo prepričanje, da je kurente treba spoštovati. Tako smo se jih kot otroci enostavno bali, čeprav v kurentiji ni enega slabega človeka. Vsi kurenti smo tu, da se približamo ljudem, otrokom, da znamo biti prijazni, četudi oddajamo malce strašen izraz.

Kdaj bo čas, ko boste hčeri spustili z robci med kurente?

Ko se bosta odločili, naj gresta. Mi pa na kraj pameti ne pade, da bi jih spustil zdaj. Vsaj 17, 18 naj bi bila meja. Če gresta s prijatelji, ki jih poznam, pa lahko gresta na Kurentovanje že danes.

Kaj je za vas strah?

Marsikaj. Najmanj pust. V življenju se držim načela, da ni pomembno, kolikokrat nas je strah in česa, pomembno je, da ga premagamo. Le tako lahko zadovoljimo osebnostno identiteto.

Zakaj menite, da je pomembno ohranjati tako bogato tradicijo, kot jo imate na Ptuju?

Ker je to kulturna dediščina. Želel bi, da naši otroci vedo za kurente, da je to smisel ptujskega življenja, našega druženja, norčavosti. Kurentovanje povezuje ljudi na Dravskem polju. Vsi, ki se oblečemo v lik, se zavedamo pomembnosti. Zavedamo se, da lahko uspemo le skupaj.

V čem se razlikuje borba kurentov z zimo in vaša borba z nasprotnikom?

Pri borbi dobiš zmagovalca v 12 rundah, to je slaba urica, tu pa borba z zimo traja mesec, mesec in pol. In pri tem se obnašamo nekoliko nerazumno, ker se bojujemo z namišljenimi stvarmi.

11 DNI, 70+ DOGODKOV, 5.000+ MASK, 100.00 GOSTOV

Ptuj, uradna evropska karnevalska prestolnica, bo v sklopu 60. Kurentovanja med 15. in 25. 2. gostil na desetine koncertov, plesov, zabav, povork, zabavnih, družabnih, kulturnih, otroških in še kakšnih prireditev. Program in vrhunce preverite na www.kurentovanje.net, mi pa izpostavljamo te tri: Na Medcelinskem srečanju tradicionalnih pustnih likov in mask (15. 2.) bo nastopilo 2.177 posameznikov oz. 43 skupin iz 10. držav, na Mednarodni pustni povorki (23. 2.) pa 2.958 mask oz. 49 skupin iz 11. držav. Obakrat bo sodelovalo tudi skoraj 1.000 kurentov, katerim bo posvečen tudi poseben Dan kurentovih in korantovih skupin (19. 2.).

»Na vasi je vladalo prepričanje, da je kurente treba spoštovati. Tako smo se jih kot otroci enostavno bali, čeprav v kurentiji ni enega slabega človeka.«