Čeprav jo je prav omenjena serija Šverc komerc nekako izstrelila med zvezde, se v življenju tridesetletne Splitčanke po njej ni veliko spremenilo. Še vedno najraje obiskuje bolšje sejme in trgovine z rabljenim blagom, v katerih kupuje vinilke za osem kun, ob petkih zvečer pa odide na pivo s prijatelji v lokal Krivi put, v katerem se zbirajo zagrebški alternativci. Šele ko na ulici od mimoidočih sliši komentarje: ‘A ni to Petra iz serije?’, se spomni, da je postala javna oseba. Zagreb je postal njen drugi dom pred štirimi leti, ko je diplomirala iz igre na Akademiji dramskih umetnosti v Sarajevu. V Splitu je študirala tudi ekonomijo, vendar je kmalu ugotovila, da to ni za njo, in odšla na sprejemne izpite za akademijo. Naredila jih je v prvem poskusu.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Preboj na filmska platna pa ji je uspel v hrvaškem filmu Osmi poverjenik z vlogo ukrajinske prostitutke. 168 centimetrov visoka igralka pravi, da so njen adut svetle oči in noge. »V Splitu sem dvanajst let plesala hip hop, bila sem celo mladinska državna prvakinja. Zaradi tega imam še zdaj lepo natrenirane noge, ki jih rada pokažem v kratkih hlačah tudi pozimi,« je hudomušna igralka, ki zdaj namesto na plesnem parketu veliko časa preživi v fitnesu. »Dolgo časa sem trenirala vojaško aerobiko, vendar potem zaradi snemanj nisem mogla več na skupinske vadbe, zato zdaj treniram z osebnim trenerjem, s katerim delava vaje za moč in aerobne vaje.« Prosti čas pa rada posveča tudi psički Giti, ki jo je posvojila, ko je bila ta še mladiček, zdaj pa zanjo skrbita skupaj s fantom, glasbenikom Miroslavom Piškulićem, s katerim sta se spoznala prav na zagrebški premieri filma Osmi poverjenik. »S fantom skušava kar najbolj izkoristiti konce tedna, ker sem jaz takrat prosta. Če si uspem ukrasti nekaj časa samo zase, potem se najraje zatečem v knjige, ker je to v tem hitrem, digitalnem svetu edini način, da ohranim čustveno kondicijo. Prav grize me slaba vest, ko ugotovim, da sem eno uro buljila v zaslon telefona. Veliko več mi pomeni aktivnost v resničnem svetu – obisk gledališča ali kakšen izlet.«