Mario Galunič: Vse ženske njegovega življenja

Mario je odraščal v Hočah pod Pohorjem s sestro, babico in mamo. »Predvsem so mi vse te ženske mojega življenja dajale samozavest, prosto pot, me podpirale pri mojih pametnih in ne-spametnih početjih in me zmeraj sprejemale takega, kot sem. Nikoli nisem imel občutka, da bi moral biti drugačen, da bi jim bil všeč.«

Čeprav ni odraščal ob lastnem očetu, je imel tudi moški vzor. »Mama je imela novega partnerja, ki sem ga klical ata, in moška figura v naši družini tako ni manjkala,« pravi in doda, da kot otrok nikoli ni delal težav. »Zmeraj sem imel najraje šolo in knjige. Kaj bi si starši lahko želeli boljšega! Spominjam se, da sem bil prezadovoljen, ko smo se iz Hoč preselili v veliko mesto. Maribor je bil v mojih očeh prava metropola. Eden težjih trenutkov pa je morda bil odhod v vojsko, če to še lahko štejem v spomine iz odraščanja.«

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Že v mladih letih se je trudil za to, da je bil najboljši učenec in perfekcionist. V tem je bila tudi njegova posebnost, njegova moč. »Ko sem bil rosno mlad, torej med srednjo šolo in fakulteto, sem mislil, da moram biti najboljši in preprosto sem vso energijo posvetil temu. Nobenih počitnic, žurov, neumnosti. In ko sem to dojel, je bilo tako in tako prepozno. Zdaj lahko žuram, kolikor hočem, a to ni isto.«

In če ga je kot fantiča fasciniral predvsem cirkus, ga danes navdušujejo druge stvari. »Zdaj bolj občudujem umetnost, gledališče, konkretne ljudi, ki so se dvignili nad povprečje in me uspejo s svojim delom navdušiti ali obogatiti.«

In ko ravno omenjava otroke, si je kdaj zaželel svoje? »Tega vprašanja mi pa že dolgo ni nihče zastavil. Morda nekoč stara mama. Odgovor je še vedno enak: o tem nisem nikoli resno razmišljal. Lahko bi vam odgovoril tudi čisto na kratko: ne.«