Da je Tomaž Domicelj odličen v kuhanju marmelade, vemo že dolgo, prav tako tudi to, da rad preizkuša nenavadne kombinacije in nove okuse. Tako je bilo tudi letos. »Pri vseh dolgoletnih izkušnjah se mi je zgodila ena šlamparija. V marmelado sem namreč dal napačno začimbo. Namesto da bi dobila sladek okus, je slanega. A jaz se zaradi tega nisem nič kaj dosti vznemirjal. Marmelado uporabljamo kot namaz za palačinke, ki pa jih pečemo brez soli. Potrebno slanost namreč da marmelada. Zanimivo je, da nihče ne more ugotoviti, iz katerega sadja je narejena. Pravijo, da so najbrž marelice, a se motijo. Marmelada je iz rumenih sliv.« Tomaž pravi, da njegove marmelade vsebujejo največ trideset odstotkov sladkorja, po možnosti rjavega, čeprav prisega na sladko marmelado. »Po mojem okusu mora biti marmelada sladka in ne slana, oziroma popestrena s kakšnimi eksotičnimi okusi.« Sicer pa Tomaž pove, da je zadnje mesece večinoma doma in veliko na svežem zraku. »Paziti moram le, da se ne zredim, zato popijem manj piva.«