Kot dojenček ni skoraj nikoli jokal. Kot otrok je bil vzoren, priden, vesten in v šoli odličen. Ko pa je postal najstnik, se je plošča malce obrnila, za kar ni bil kriv čisto sam. Razmere v družini so začele pešati, zato je opešal tudi v šoli. Nikoli ga ni bilo doma, postal je fant ulice. A je šolo vseeno naredil in nato začel delati kot zobotehnik. Kmalu je ugotovil, da to ni zanj, zato je vse skupaj opustil in se odločil, da bo sledil svojim sanjam,« se Omarjeve mladosti spominja mama Alenka.

Pevec pa se iz otroštva rad spominja predvsem poletij, ki so dišala po morju, soli in sončnih žarkih. »Vsako poletje, ko smo za prvomajske praznike prišli na morje, sem se najprej vrgel v nepokošen travnik in se začel valjati po njem, potem sem nabiral rožice, dokler starši niso razpakirali prtljage. Krasni spomini, asociacija na brezčasnost in svobodo,« se najsrečnejših dni otroštva spominja Omar, ki še danes rad opazuje valovanje morja, prisluhne cvrčanju škržatov in opazuje živopisne cvetlice. V najstništvu se je zaradi slabših družinskih razmer zaprl vase in, kot pravi sam, postal čuden in samosvoj.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vse kar morate vedeti o uporabi glicerina za lepoto in zdravje

Ste že slišali za glicerin? Gre za vsestransko in naravno sestavino, ki ima številne koristi za lepoto in zdravje.

»Prav v teh malce težjih časih sem odkril strast do glasbe in do osebnega izražanja skozi njo.« Imel je tudi veliko predrznih podvigov. »Bratu sem denimo s šolskim ravnilom izbil sprednji zob, s košarkarsko žogo razbil okensko steklo, ki je potem letelo iz petega nadstropja na pločnik pred blokom, nekajkrat sem si razbil glavo, enkrat doma in dvakrat na ulici ... Brat Anis je bil manj problematičen glede otroških vragolij,« se nasmeji glasbenik in doda: »Mama je k vzgoji sicer prispevala malo manj, kot bi si želela, saj je bila precej od-sotna. Hodila je v dve službi in ni imela časa, da bi se nama posvetila, kolikor bi hotela. A ji ne gre zameriti. Vseeno sva postala dobra človeka, kar je najpomembnejše.«

Mama kot odlična svetovalka

»Pri dvanajstih letih sem prvič nastopil javno. Imel sem hudo tremo, moralo je biti kakih štiristo ljudi. Imel sem solistični točki na šolski prireditvi, kjer sem moral zape-ti čustveni ponarodeli skladbici. Spremljal me je šolski pevski zbor in mama na klavirju. To je eden lepših spominov z mamo. Vsi prisotni so jokali. To si bom zapomnil za vedno, saj je bil to eden od trenutkov, ki naju je zelo povezal,« se spominja sogovornik. In čeprav so v življenju nemalokrat prišli težki trenutki, se Omar takrat ne obrne na Alenko. »Mame ne želim obremenjevati s svojimi težavami, vsi jih imamo. Prav je, da se z njimi spoprimemo sami. Tega me je naučila ona. Se pa zagotovo obrnem k njej po nasvet, če seveda mislim, da mi lahko svetuje dobro. Za zdaj se je izkazala kot dobra svetovalka.«

Pevec se ob tem spomni tudi trenutka, ko so s sošolci po deseti obletnici valete prišli zvečer k njim domov. »Bilo nas je okoli petnajst. Bil je hud direndaj, saj smo se zelo razigrali, ko smo se po dolgih letih spet srečali. Nekdo od njih se je spomnil na najin prvi skupni nastop na prireditvi v osnovni šoli, s prstom pokazal na klavir in prosil mamo, naj kaj zaigra. Usedla se je za klavir in začela. Vsi so v trenutku obmolknili in z občudovanjem poslušali. Jaz pa sem si ponosno rekel: 'Mami, hvala za talent.'«

Omar Alenki rad pripravi tudi kakšno presenečenje. Poleg tistih običajnih jo je nekoč presenetil na prav poseben način. »Za darilo sem ji dal lepo vsoto denarja, ki ga v tistem trenutku nisem potreboval. Šele potem se je izkazalo, da ji je ta denar prišel zelo prav, zato sem bil svoje poteze še bolj vesel. Vem namreč, da bi to z veseljem zame storila tudi ona.« »Na sina sem ponosna iz več razlogov. Ne le vsakič, ko stoji na odru Evrosonga ali na terasi nastopa za prijatelje, pač pa predvsem na to, da je postal neškodljiv, pošten in skromen človek, ki mu ni vseeno za ljudi okoli sebe in ki zelo rad pomaga bližnjim. Je pa res, da mu prav zato tudi večkrat pravim, naj gleda nase bolj kot na druge. Pa naj že najde kakšno fejst punco, rada bi imela vnučke!« sklene pogovor Alenka.