Gledališka in televizijska igralka Ajda Smrekar, ki se je mnogim v spomin zasidrala kot Zala in serije Ena žlahtna štorija, v teh dneh žaluje za starim očetom. Galerist, učitelj in vsestranski kulturni umetnik Lado Smrekar se je namreč poslovil 2. decembra, zgolj dan po 92. obletnici rojstva. Žalostno vest je na družbenem potrdila tudi Zala, ki so ji prijatelji, sodelavci, znanci in spletni prijatelji v velikem številu izrekli sožalje.

Od kulturnega umetnika so se z javnim sporočilom poslovili tudi iz Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki: »Bil je človek širokega duha in odprtega srca, ki se ga bomo spominjali s spoštovanjem in hvaležnostjo do njegove bogate zapuščine.«

##INSTAGRAM-CIQJVePFM2e##

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

V svetu umetnosti pustil velik pečat

Lado Smrekar je od leta 1952 služboval v Kostanjevici na Krki kot učitelj in dolgoletni ravnatelj osnovne šole. V šoli je leta 1956 osnoval Gorjupovo galerijo, ki je danes z več kot 300 deli reprezentativna zbirka likovne umetnosti 20. stoletja. Istega leta je ustanovil Dolenjski kulturni festival, ki je deloval do leta 1980. V okviru festivala se je zvrstilo več kot 700 prireditev, od likovnih razstav, gostovanj slovenskih profesionalnih gledališč in eksperimentalnih, kot sta kot Glej in Pekarna, ljubljanske in zagrebške Opere, Slovenske filharmonije, koncertov najvidnejših slovenskih glasbenikov pa vse do predstavitev vidnih književnikov in drugih dogodkov.

Leta 1958 je ustanovil Lamutov likovni salon, bil pa je tudi soustanovitelj mednarodnega simpozija kiparjev Forma viva v Kostanjevici na Krki 1960, ki ga je vodil do leta 1982. Leta 1969 je ustanovil Grafični bienale jugoslovanskih otrok, je ob novici o smrti zapisal njegov sin Andrej Smrekar. Kot je poudaril, je Kostanjevico na Krki umestil med pomembna kulturna središča.

Med drugim je koordiniral tudi obnovo med drugo svetovno vojno porušenega kostanjeviškega samostana. V njem je osnoval Galerijo Božidar Jakac, v kateri je združil vso likovno in muzejsko dejavnost s stalnimi zbirkami Božidarja Jakca, Toneta Kralja, Jožeta Gorjupa, Zorana Didka, Franceta Kralja, Franceta Goršeta in Janeza Boljke. Leta 1977 je pridobil Pletersko zbirko starih mojstrov kot dolgoročno posojilo.

Ves čas se je posvečal tudi pedagoški dejavnosti. Organiziral je dodatna izobraževanja v tedaj zaostalem predelu Slovenije. V okviru Prosvetnega društva je kot režiser postavil na oder 26 dramskih besedil in s predstavama Miklova Zala in Divji lovec gostoval na 33 odrih doma in v zamejstvu.

Izdal je tudi pesniško zbirko S poti, dramatiziral povest Josipa Jurčiča Kloštrski žolnir ter spisal vrsto člankov in uvodov v kataloge likovnih razstav, uredil je tudi nekaj obsežnih zgodovinskih zbornikov.

Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi Žagarjevo in Valvasorjevo, je tudi dobitnik reda zaslug za narod s srebrno zvezdo, reda dela z rdečo zastavo in srebrnega častnega znaka svobode RS.