»V družbi ne moreš biti bolj ponižan, kot da si gej, oblečen v žensko in takšen izpostavljen na odru«

Kaj pravite o svoji specifični drugačnosti?

O svoji drugačnosti govorim zato, ker smo geji že itak malo marginalizirani, povrhu tega pa sem še drag queen - kraljica preobleke, kar pomeni, da odstopam od nekih konvencionalnih priča-kovanj družbe. Navsezadnje mi je tudi v zasebnem življenju vseeno za to, da bi moral paziti, ali imam ženstveno mimiko. Obnašam in premikam se tako, kot se. Kar se tiče oblačenja, drži, da se za performanse rad oblačim v žensko.

Samo za performanse?

Bolj kot ne samo za performanse, odvisno, kako to dojameš. Včasih grem ven kot moški, ampak imam namazane oči ali kaj takega, ne počutim pa se kot ženska.

Ne spreglejte

Igralka Marijana Brecelj (Najini mostovi) o odraščanju v Beogradu

Danes 77-letna igralka je svoje najstništvo s staršema igralko in politikom preživela v Beogradu. Kako se spominja tistega obdobja?

Ste odprti do življenja?

V življenju je dobro, če si do sebe odprt, ker se bo našla tista ena oseba nasprotnega spola, ki mi bo všeč. Nikoli nisem imel spolnih odnosov s punco, sem pa bil zaljubljen v žensko, bolj platonsko, bila pa je zaljubljenost, ker ni šlo samo za prijateljstvo. Mogoče je tudi šlo za to, da sem našel nekoga, s katerim sem se razumel. Z različnimi ljudmi imamo različne odnose.

Pogosto naletite na predsodke, kar se tiče oblačenja v žensko?

Ja, veliko jih je, odraščali smo v takšni družbi, da moramo spoštovati drugačnost, ampak ne takšne drugačnosti - moški v krilu, to ne bo šlo!

Zakaj morate zagovarjati svoj način življenja?

Vsakič, ko pridem v novo družbo, se moram soočati z vprašanjem »Si ti gej?«, kar ni skrivnost. Nimam težav govoriti o tem, marsikdo pa mogoče tega ne bi hotel deliti recimo s sodelavci.

Ni to, kdo s kom spi, intimna stvar posameznika?

Mogoče komu ni prijetno o tem govoriti, ker so potem še podvprašanja. Recimo, kako so to sprejeli starši, nekdo morda noče podoživljati reakcije staršev.

Mar heteroseksualno usmerjeni razlagajo, da imajo radi nasprotni spol?

Ne, ker je to samoumevno, za nas pa je enako samoumevno, da nam je privlačen nasprotni spol, in se ne pričakuje, da najstnik lahko domov pripelje kogarkoli in reče: »To je moj partner.«

Česa ste se najbolj bali med odraščanjem?

Vedno me je bilo strah, da ne bom sprejet s strani staršev, tudi v družbi, sicer so med vrstniki na srednji šoli bili odprti ljudje, imel sem tudi prijatelje, vseeno pa določenih stvari niso mogli razumeti. Tega, da bom v nekih okoljih izločen, me je bilo vedno strah, ker sem bil izločen že v osnovni šoli.

Celoten intervju je objavljen v reviji Liza Maja.

8 intervju strani staršev, tudi v družbi, sicer so med vrstni- ki na srednji šoli bili odprti ljudje, imel sem tudi prijatelje, vseeno pa določenih stvari niso mogli razumeti. Tega, da bom v nekih okoljih izločen, me je bilo vedno strah, ker sem bil izločen že v osnovni šoli.