Primož Pirnat, večkrat nagrajeni gledališki in filmski igralec ter prejemnik številnih nagrad, poleg gledališča obožuje  tudi glasbo in košarko. Slednja mu omogoča,  da ostaja v dobri telesni kondiciji, ki mu pri  napornem igralskem delu pride še kako prav.  Blagodejni niso samo podenje za žogo in skoki na koš, temveč tudi druženje s soigralci.   Tako je tudi tistega usodnega septembrskega   dne, teden dni pred za 20. septembra napovedano premiero predstave Človek v lupini,  v kateri naj bi pod režisersko taktirko Jerneja Lorencija zaigral z Mojco Funkl, Jernejem Gašperinom, Nino Rakovec in Matejem  Pucem v svojem matičnem gledališču MGL,  pridno metal na koš. Vse dotlej, dokler ga ni v  nogi zapeklo, in potem je bilo, kot da bi odrezal.  Primož je šel k zdravniku, ki mu je postavil diagnozo – strgana tetiva. Tisti, ki so se že kdaj spoprijeli s tako poškodbo, vedo, da je zelo neprijetna  in da je okrevanje zelo dolgo. Premiero in nadaljnje   predstave pa so morali odpovedati.