»Pandemije v smislu količine  dela, razen tega, da smo se morali podrediti nekaterim  omejitvam in številnim testiranjem,   skoraj nisem občutila, delam celo  več kot prej,« pravi Aleksandra  Balmazović. »Ves čas zaprtja Slovenije sem snemala v Srbiji. Tam   sem ostala skoraj pet mesecev. Bilo pa je logistično veliko lažje, ker je imel Lev med tako imenovanim  lockdownom šolo po spletu, mož  Sergej, ki je prav tako na polno   delal vso pandemijo, pa je bil dva meseca na protistresni terapiji v   srbskih hribih in je prav tako delal na daljavo. Odsotnosti, ko snemam   zunaj Slovenije, niso lahke, ker sem mama. Vedno pa poskušam prilagoditi snemanja, tako da nisem v  enem kosu odsotna več časa. Tak  je ritem igralcev in včasih je težko   usklajevati terensko delo in družinsko življenje, a vse se da, če hočeš. Da ta celica ne razpade, je v   današnjem hitrem kapitalizmu res   potrebno veliko strpnosti in fleksibilnosti z vseh strani. Trudim se, da   proste trenutke preživim z družino.  S sinom počneva marsikaj zanimivega in adrenalinskega. Radi smo na morju, zato si večkrat čez leto privoščimo pobeg v našo vikend hišico v Poreču.«

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Mali Hollywood

Kot pravi Aleksandra, je industrija snemanja serij v Srbiji ponorela.   »Tam imajo kar nekaj televizijskih   hiš in s tem veliko kanalov, ki potrebujejo dober in raznovrsten  program. Pri snemanju serij uporabljajo vrhunsko snemalno opremo, prav tako pa tudi kader, zaradi česar se zdi, da je Srbija postala   pravi mali Hollywood. Potrebe po   igralcih so velike, honorarji rastejo, priložnost dobijo tudi mladi, saj   vloge dobivajo tudi tisti, ki so šele   v prvem letniku akademije.«