Utrinke iz vrtca je pretvorila v igro spomin, skoraj pozabljene emajlirane lončke je vrnila v naše kredence, vzorčki, s katerimi krasi zvezke, rokovnike in razglednice, pa nas popeljejo naravnost v čas crkljanja ob najljubši otroški slikanici. Njeni izdelki so odlična darila za prihajajoči praznični čas, še posebej, ker Teja vedno poskrbi, da so iz okolju in človeku prijaznih materialov in barv. Trajnost ji veliko pomeni, zato je bil vesela in, kot pravi, presenečena nad nedavnim povabilom podjetja HOFER, da izriše ilustracije za njihovo novo linijo trajnostnih vrečk iz Fairtrade bombaža. Tako so nastale simpatična banana, nasmejana čokolada in prisrčna pločevinka, ki jih zagotovo ne bomo zavrgli po 30 minutah uporabe, kot je siceršnja usoda plastičnih vrečk. Medtem pa Teja pa že razmišlja, kako bi lahko čez mnogo let dotrajane bombažne vrečke še vedno lahko koristno in kreativno uporabili.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Poročila se je še ena Avsenikova vnukinja

Dobra dva meseca po sestri Moniki Avsenik se je poročila še njena sestra, še ena Avsenikova vnukinja, Nataša Avsenik.

Teja, za vaše dizajne je značilna nostalgija. Kako to, da črpate iz tega, od kod vaša ljubezen do časa, ko smo odraščali?

V mojem spominu živi mnogo predmetov, atmosfer in dogodkov, ki so izoblikovali moj notranji svet. Te reference so super, ker je podobna ikonografija zaznamovala tudi vse moje sodobnike in ta zdaj služi kot nekakšna nevidna vez.

Za mnoge je prav prihajajoči čas praznikov in obdarovanja tak trenutek, ko jih preplavi nostalgija. Bodo lahko med vašimi izdelki letos našli kaj novega za obdarovanje bližnjih?

Najraje imam svoje čisto zadnje projekte. Tak, ki je najbolj prežet z nostalgijo, pa je knjiga Ne sprašujte za pot. Blodnik po Istri, ki smo jo napisale tri botre lisičice. Popotovale smo po Istri in odkrivale pozabljeno, zaprašeno, zapuščeno. Turističnim vodnikom zelo hitro poteče rok uporabe, Blodnik pa je brezčasen, saj potuje predvsem po času. Darilo za ero, ko so potovanja otežena ali tvegana.

H knjigi pa lahko pritaknem še kak zvezek, ki sem ga ovila v ilustracije naših mest in pokrajin. Pri snovanju ilustracij za ovitke sem se oprla na našo poštno zapuščino. Za navdih sem preučila turistične znamke, ki so nastale v petdesetih letih prejšnjega stoletja.

Za vaše izdelke uporabljate človeku in okolju prijazne materiale in barve ter jih v svet spravite v sodelovanju z lokalnimi mojstri. Kako pomembno je za vas trajnostno ravnanje?

Pri vsej hiperproizvodnji je kar malo naivno reči, da bodo ravno tvoji izdelki res odgovorni do okolja. Za okolje bi bilo najbolje, da se proizvodnje sploh ne bi lotila. In to je izhodišče za moj razmislek, kako in s čim bom v prihodnje stopala na trg. Tudi pri projektih, ki jih snujem za druge, če se le da, proučim, kako ponovno uporabit surovine, ki so sicer za odmet. Nisem pa povsem nenaklonjena proizvodnji kje v tujini, če ponujajo kakšno novo, odgovorno tehnologijo.

Kaj pa slovenska podjetja, pristopijo do vas s predlogi za trajnostno naravnane projekte?

Pravzaprav so me pri HOFERju zelo presenetili, ko so nas z agencijo Yootree povabili k projektu ilustracij za njihove trajnostne vrečke iz Fairtrade bombaža. Takih naročil nimam veliko. Zelo podpiram odgovorno ravnanje z embalažo. Te je še vedno preveč. Želela bi si, da bi vsa podjetja uprla vse sile v to, da bi premislila svoje procese ter začrtala bolj odgovorno delovanje in skrb za naš življenjski prostor. Postajamo vse bolj krhki, saj so pogoji za preživetje tako omejeni, da nas bo dvig temperature kmalu odplaknil z obličja tega planeta. Kako brutalna je naša realnost, kajne?

Zdaj razmišljam, kako bomo v sklepni promociji HOFERjeve iniciative pokazali, kaj lahko uporabniki storijo z dotrajanimi vrečkami. Te bodo dotrajale sicer šele čez mnooooga leta, a nič ne de. Lahko bi jih uporabili kot prevleko za blazino, motiv z vrečke bi lahko prišili na oblačilo, zelo poškodovane vrečke pa bi služile kot krpe za čiščenje... Idej je na pretek.

Odkar ustvarjate, ste oblikovali res veliko različnih predmetov oziroma izdelkov. Imate morda kakšno skrito, neuresničeno željo, kakšen predmet, ki bi si ga res želeli oblikovati, pa doslej še ni bilo prave priložnosti za to?

Zelo bi si želela ustvariti serijo ogromnih tapiserij, ki bi krasile kak hotel, podjetje ali javno ustanovo. To bi bila izpolnitev trenutnih sanj. Stkala bi pa spet spomine, jasno.