Mojca Mavec je velika popotnica. V koliko državah je bila, sicer ne ve, ker tega ne šteje. »Potovanje ni tekmovanje. Lahko greš v nešteto držav in se ničesar ne naučiš, lahko pa obiščeš London in si državljan sveta. Moja potovanja so predvsem ljudje, ki jih srečam, zgodbe, ki jih slišim, izkušnje, ki vplivajo tudi na moje življenje,« poudarja. Tudi ta ljubezen pa gre pri njej skozi želodec, le da nekatere jedi po grlu stečejo bolj gladko kot druge. »Sem vljudna in nisem izbirčna. To sta že dva nastavka, da na potovanjih vedno pokusim vse, kar mi ponudijo domačini. Masajsko pivo res ni za vsak dan. Na kitajskem podeželju sem kot častna gostja na krožnik vedno dobila najbolj nemogoče kose mesa. Utripajoče srce kače sredi Vietnama pa je izkušnja, ki je še enkrat ne bi preživela,« priznava Mojca, ki s potovanj prinaša tudi začimbe, tako da si drugo okolje lahko v trenutku pričara tudi doma. »Znanka iz Indije mi je pred leti podarila preprosto škatlo za začimbe, ki ji pravijo masala dabba. Redno skrbim, da je polna in pisana z začimbami z vsega sveta. Kadar imam slab dan, samo dvignem pokrov in sem v trenutku sredi Koromandije. Tako malo je treba, da sem dobro.«