»Narodnozabavna glasba bo vedno del mene, saj je ne nazadnje tudi del moje družine. Z njo sem odraščal, odkril svoje prve velike odre in zagotovo me bo spremljala do konca dni« nam razloži Dejan Dogaja, ki danes premierno predstavlja nov praznični valček, v katerem se mu pridružita tudi mami Nives in ati Drago.

Gre za zadnjo posneto pesem, nekoč zelo poznanega ansambla Vigred, v katerem Dejanov oče Drago, igra kitaro. Tokrat pa nam jo v prenovljeni izvedbi predstavlja Dejan Dogaja s svojo družino. »Besedilo predstavlja vse, v kar močno verjamem tudi sam, in začutil sem, da mora njeno sporočilo doseči tudi druge. Dejstvo, da sem jo imel priložnost zapeti s staršema, pa jo zame naredi še toliko bolj edinstveno,« o skladbi razmišlja Dejan in doda »premalokrat si povemo, da se imamo radi«.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za zvonjenje v ušesih so krive poškodbe dlačic

Človeško telo je kompleksno, čudovito in hkrati čudno. Je najbolj zapletena kemična tovarna in najbolj integrirana celota z možgani, ki se nenehno spreminja.

Ljudje dandanes ne poklonijo veliko lepih besed in komplimentov. Jaz na primer, vsak dan komu povem, da ga imam rad – družini, prijateljem, mojemu Dejan Dogaja bendu ... Želim si, da bi to počeli tudi drugi. Zakaj bi se le zanašali na to, da oseba to ve? Zakaj ji ne bi tega enostavno povedali?

A kot nam je zaupal, izid pesmi ni bil prvotni namen, ampak le enkratna izvedba, kot darilo za očetov 60. rojstni dan. »Mami je dala pobudo, da mu pesem zapojeva v duetu, in oh, kakšna sreča je bila v njegovih očeh! Takrat sem se tudi odločil, da ga po svoje izzovem, da jo kot družina še zadnjič priredimo in izdamo kot pravi singel. Kako bi mi le lahko rekel ne, (smeh).«    

Tokrat se je pod glasbo in besedilo podpisal Igor Pirkovič (avtor mega hita Adijo Madam), aranžma in audio posnetek pa je delo Alena Klepčarja.   V videospotu, ki ga je Dejan Dogaja z družino posnel z ekipo Globus Videos, lahko med drugim vidimo tudi babico Ano in celotno zasedbo Dejan Dogaja banda. Posnet na dveh družinskih lokacijah, v Bohinju in Laškem, prikazuje pravo zimsko idilo in ljubezen, ki jo prinaša družina – tako tista, v kateri se rodimo, kot tista, ki si jo z leti ustvarimo sami.