Karlo Maximillian Vuković je nekoč živel precej boemsko življenje. Kot je razkril v intervjujih za hrvaške medije, je pri 21-letih po spletu okoliščin pristal na ulici, kjer pa se ni prepustil usodi in čakal na boljši jutri. Kljub brezdomstvu je namreč študiral in uspešno opravljal izpite. Profesorji sprva o njegovi situaciji niso bili seznanjeni, sam pa razmer tudi ni izpostavljal, saj ni želel pomilovanja, hkrati pa se je izogibal temu, da bi bil komu v breme. Kasneje je njegova zgodba vseeno odjeknila v medijih, na kar pa se 26-letnik danes ne ozira preveč.

»Živel sem na podstrešju razpadajoče hiše, tam sem si za silo uredil prostor. Živel sem brez elektrike, vodo pa sem dobival v bližnji restavraciji. Imel sem svoj mir, to mi je bilo najbolj pomembno. Bral in učil sem se v soju sveče, zvečer pa sem si za nekaj kun privoščil lepinjo s pekočo omako. Zelo imam rad pekočo hrano,« se spominja težkega obdobja mladenič z vzdevkom Pitagora, ki poudarja, da je po prestani preizkušnji veliko močnejši, čeprav priznava, da mu resnično ni bilo lahko. Da je  konec dneva prišel do hrane, je zbiral steklenice, če ni šlo drugače, pa je tudi prosjačil. Pred bivanjem v razpadajoči hiši je bilo njegovo življenje še posebej trnovo, ne le, da mu je od lakote pogosto krulilo v želodcu, najtežje je bilo, ker je spal na klopi v parku, na parkiriščih, v garažah in vagonih.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Vse kar morate vedeti o uporabi glicerina za lepoto in zdravje

Ste že slišali za glicerin? Gre za vsestransko in naravno sestavino, ki ima številne koristi za lepoto in zdravje.

»Gospa Iva, vodja zavetišča, je izvedela za mojo težko usodo in moje življenjske želje. Uspelo ji je, da so me namestili v študentski dom,« je pojasnil Karlo, ki je tako zapustil podstrešje razpodajoče hiše in končno zaživel čkoveku dostojno življenje.

Kaj pa se je z njim dogajalo kasneje? Karlo je po šovu opravljal delo v skladišču in stremel k cilju, da bo nekoč postal profesor. To je tudi razlog, da se je vpisal na študij sociologije in filozofije...