Da se tudi po hčerkinih žilah pretaka pustolovska kri, se je bioterapevtka in učiteljica joge za otroke in odrasle Sabina Mai prepričala lansko poletje, ko se je njun morski oddih na grškem otroku Kreta nenačrtovano razvil v čudovito poletje, polno novih doživetij - dekleti sta namreč v objemu Mediterana ostali vse do septembra. A ob vrnitvi domov tam nista obujali spominov, pač pa nemudoma zavihali rokave in se lotili načrtovanja novega življenja v Grčiji. V zelo kratkem času sta Sloveniji pomahali v slovo in se pogumno podali v svet.

»Najine 14 dnevne počitnice so se prevesile v pravo, skoraj trimesečno avanturo. Želja po drugačnosti je bila večja, kot varen in osvojen dom v Sloveniji. Spominjam se male trgovinice v eni izmed grših uličic, kjer sem si nadela Phaistos disk (najden na Kreti v času Minojev) okoli vratu in neki tihi glas znotraj mene mi je šepnil 'ostala boš tu'. In res je bilo tako. Kratek čas za tem so me povabili na prosto delovno mesto v Grčiji,« pripoveduje Sabina, ki jo je močno navdušila želja, da bi ostali na Kreti, a sta zatem načrte prilagodili, saj je bilo ponujeno delovno mesto pogojeno z bivanjem v Atenah. Čeprav je slednje predstavljalo nekaj povsem drugega kot bivanje na Kreti, sta sklenili slediti svoji intuiciji. »Znakov, ki so kazali na to, da stopiva na to pot, je bilo preprosto preveč. Povratek v Slovenijo je bil tako zelo kratek. V enem tednu sva spakirali najini življenji in se odpravili v Atene. Po enomesečnem bivanju v hotelu, ki je bilo polno izzivov, sva le našli najin novi dom ob atenski rivieri, v manjšem mestu ob morju.«

Za uresničevanje velikih sanj je potrebno veliko poguma

Mama in hči sta si željo po odhodu v tujino delili že dolgo časa. »Želeli sva potovati po svetu, raziskovati nove pokrajine, biti bolj uspešni in se naučiti novih jezikov. To sva se odločili uresničiti tako, da sva se preselili,« veselo pojasni Ramani, ki priznava, da se je uresničitev sprva zdela zelo preprosta, a se je zatem izkazalo, da je pred njima veliko izzivov.

»Vse skupaj še zdaleč ni bilo enostavno. Veliko sem potovala v preteklosti, a tokrat nisem bila sama. Tokrat sem morala poskrbeti še za nekoga drugega. Težko je bilo najti primeren dom, saj so Atene glasne, milijonske, ponekod zelo umazane in marsikaj srečaš, kar v Sloveniji ne. Kot vedno naju je vodilo nekaj iznad in vse se je uredilo v najino najvišje dobro. Prav tako, kar se tiče šole za Ramani. Po nekaj mesecih bivanja tu, mi je celo uspelo urediti vse potrebne dokumente, namreč urejanje le tega je tu res velik dosežek. Vendar sem uspela,« je razložila Sabina in nas prepustila klepetu z Ramani, ki nam je zaupala vse o tem, kako se je pričela odvijati njuna pravljica, s kakšnimi ovirami in izzivi sta se soočili in kakšno je njuno življenje danes.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Challe Salle bo spet postal očla

Glasbenik je z ženo Yvonne potrdil, da v letu 2025 prihaja dojenček.

Ramani, kako ti je bila všeč ideja o selitvi v Grčijo? Menda se v tebi skriva prava pustolovka, saj si pri tem projektu mamico vseskozi pogumno vzpodbujala?

Ideja o selitvi v Grčijo je bila izjemna, a vedno obstajajo ovire. In res se mi zdi, da sem kdaj podobna pravi pustolovki.

Sabina: Vse čestitke ob tem Ramani, namreč mnogokrat me je prav ona bodrila in vlivala upanje. Resnično je neverjetna.

V Grčiji sedaj živita že pol leta. Kje sta si ustvarili novi dom in kaj vama je v tem koščku sveta najbolj všeč?

Zdaj je najin novi dom Saronida. Zelo nama je všeč morski razgled, svež zrak, veliko miru in seveda toplota.

To se sliši naravnost sanjsko! Ob pogledu na čudoviti razgled se morata najbrž večkrat uščipniti, da ne sanjata, kajne? (smeh)

Ja res se morava kdaj uščipniti, saj ko se zjutraj zbudiš, vidiš razgled smaragdne lagune.

Ramani, zamenjati šolo ni kar tako, še posebej, če sedeš v klopi grške šole, kjer sošolci in učitelji niso vešči angleškega jezika. A kot kaže so zate ovire zgolj izzivi, saj si znova dokazala, kaj vse zmoreš in presenetila vse okoli sebe. Kako se spominjaš prvih dni v šoli in kako daleč si prišla od tedaj?

Ko se spomnim prvih dni v grških klopeh, sem zelo ponosna nase. Bilo je zelo težko, predvsem zaradi sporazumevanja. Saj si kdaj še rečem, da govorim boljše angleško kot moja učiteljica za angleščino, tam je namreč nivo znanja angleškega jezika zgolj na osnovni ravni. Zdaj je seveda veliko lažje, kot prve dni, a še zmeraj težko. Spomnim se, da so mi vsi ploskali, ko sem se pridružila učencem v razredu. Od tistega dne sem prišla že zelo daleč, na kar sem ponosna. Berem in pišem namreč grško in velikokrat sem tolmač tudi moji mamici, ko nekdo z njo komunicira v grščini.

Kako pa si se znašla med novimi sošolci? So te sprejeli ali so bili bolj zadržani?

Med novimi sošolci sem zaznala to, da so bolj zadržani, a mislim, da je to predvsem zaradi slabšega znanja angleščine, zaradi česar težje komuniciramo. So pa prijazni in velikokrat pridem domov brez sluha, saj se grški ljudje zelo derejo, ko govorijo.

Kakšne razlike opažaš med mladino v Grčiji in med vrstniki, s katerimi si rasla v Sloveniji?

Med grškimi in slovenskimi otroci opazim razliko v tem, da so bolj temnopolti kot slovenski, manj dojemljivi in manj aktivni, drugače se oblačijo, so pa tudi prijazni in se hitro zaklepetajo.

Poleg tega, da si uspešna učenka, te zanima tudi svet glasbe. Ali tudi v Grčiji nadaljuješ z učenjem igranja violine? Kako ti gre?

Še vedno nadaljujem z igranjem violine - sicer še ne v glasbeni šoli, ampak preko on - line poučevanja. Poučuje me učiteljica iz Slovenije, gre pa mi odlično.

Kaj pogrešaš v Grčiji in kaj ti je v novem domu bolj všeč kot pa v domovini?

V Grčiji pogrešam prijatelje, kosila v šoli, moje stare starše, mojega mucka, čokolado Jimi fantastic … Bolj pa mi je všeč morje, zrak in okoliščine …

Kaj pa hrana – si se hitro navadila na nove okuse?

Ko govorimo o hrani, lahko rečem, da je boljša kot v Sloveniji. Imam že celo svojo najljubšo restavracijo! Je najboljša restavracija na celi zemlji! No, če ne govorimo o italijanskih restavracijah.

Pa kaj pogrešaš življenje v Sloveniji?

Življenje v Sloveniji malo pogrešam, ampak v Grčiji sem bolj srečna. Če boste obiskali kdaj Grčijo, mislim da se boste tudi vi preselili. (Hec!)