Virus covida, ki seveda še naprej kroži med nami, a zdaj že v (pričakovano) milejših inačicah – trenutno naj bi bile v obtoku le tri, dve inačici omikrona in delta – se po dobrih dveh letih, od katerih si še dolgo, če sploh kdaj, ne bomo opomogli, umika iz središča medijske pozornosti. Znanstveniki si seveda ob tem še niso povsem oddahnili, bojijo se novih in zaradi še vedno številnih neznank v zvezi z delovanjem virusa nepredvidljivih izbruhov okužb, zato še naprej iščejo odgovore na številna vprašanja, ki se porajajo že vse od izbruha covida-19.

Stopnja zaščite odvisna od krvne skupine

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Blaž Švab o prvem božiču z dvema otrokoma

Partnerica Blaža Švaba se je vrnila na delo, zato je december za glasbenika še toliko bolj pester. Kakšni pa bodo prazniki z dvema otrokoma?

Eno ključnih je vsekakor to, zakaj virus nekatere oplazi brez omembe vrednih posledic, drugim pa povzroči obilo zdravstvenih težav, tudi dolgoročnih, ali jih celo ubije.

Poleg vseh drugih doslej bolj ali manj potrjenih dejavnikov (prisotnost različnih kroničnih bolezni, debelost, pomanjkanje vitamina D …) se kot eden pomembnejših razlogov za razvoj težje oblike bolezni ali celo smrt kaže krvna skupina okuženega oziroma obolelega. To so že nakazovale različne študije, rezultati obsežne britanske raziskave pa ponujajo doslej najočitnejšo vzročno zvezo med krvno skupino in resnostjo poteka covida-19 (hospitalizacija in nujnost uporabe respiratorja oziroma smrt). V omenjeni raziskavi so preučevali delovanje okrog 3000 krvnih proteinov. Poročilo sodelujočih znanstvenikov pravi, da so identificirali šest proteinov, ki pomenijo večje tveganje za težjo obliko bolezni, in osem proteinov, ki človekovemu organizmu ob okužbi z virusom covida-19 zagotavljajo boljšo zaščito oziroma blažijo potek bolezni. 

Največje tveganje za tiste s skupino A

Analiza je tako pokazala oziroma dokazala, da je s potencialno težjim potekom bolezni covid-19 povezan encim ABO, ki definira krvno skupino. Na podlagi ugotovitev omenjene študije naj bi bilo pri tistih s skupino A tveganje za težak potek bolezni večje, pri tistih s skupino O pa najmanjše. Vendar avtorji študije opozarjajo, da pravzaprav niso iskali neposredne povezave med prav določeno krvno skupino in resnostjo bolezni covid-19, se pa domneva, da so tisti s skupino A potencialno bolj ogroženi, ujema z ugotovitvami tako drugih raziskav kot tudi s podatki, da je med težko bolnimi in umrlimi dejansko več ljudi s krvno skupino A. Kar se britanskih raziskovalcev tiče, je to za zdaj predvsem spodbuda in pokazatelj, da je glede covida krvna skupina A nekako najprimernejši kandidat za nadaljnje raziskave, katerih poglavitni cilj je seveda razvoj tarčnega zdravila oziroma terapije za covid-19. Se pa seveda utegne zgoditi, pravijo, da jim bodo nadaljnje raziskave, ki, dodajajo, sploh niso poceni, pripravijo še kakšno presenečenje, saj vseh mehanizmov delovanja organizma, povezanih s krvnimi skupinami, še zdaleč ne poznamo.

Po dobrem stoletju še vedno veliko neznank

Čeprav nekatere od njih danes povezujemo z določenimi boleznimi, vloga večine krvnih skupin nikakor še ni povsem znana in razjasnjena.

V različne krvne skupine nas razvrščajo tako imenovani antigeni, ki so na rdečih krvnih celicah (antigeni so snovi, ki lahko v organizmu povzročijo imunski odziv, saj se nanje specifično vežejo protitelesa ali določeni receptorji na limfocitih).
Danes sicer poznamo že nekaj sto različnih krvnih skupin, a je krvnoskupinski sistem ABO še vedno najbolj razširjen in klinično najbolj raziskan. V letih 1900 in 1901 je krvne skupine odkril in sistematiziral dr. Karl Landsteiner, patolog z Dunaja, in leta 1930 za to svoje odkritje dobil tudi Nobelovo nagrado za medicino. Dobro stoletje pozneje je najbrž res čas, da na tem področju znanstveniki znova odkrijejo kaj prelomnega.