V slovenski popularni glasbi se ne zgodi pogosto, da bi bila enomesečna razstava posvečena še delujočemu avtorju oziroma pevcu. Vendar pa, kot je povedala direktorica Gorenjskega muzeja Marjana Žibert, to tudi ni več nekaj povsem novega. Pred leti je na ta način Posavski muzej Brežice predstavil Nušo Derendo, Muzej narodne osvoboditve v Mariboru pa lani Alfija Nipiča.

Kot je pojasnila Žibertova, muzeji niso le hranitelji dediščine, temveč se odpirajo tudi navzven in skušajo privabiti čim širšo publiko ter jo osveščati o pomenu dediščine. "Hkrati je to tudi priložnost, da ugotavljamo, da dediščina, ki jo bodo imeli naši zanamci, nastaja danes," je dejala Žibertova.

Šifrer je vesel, da je razstava na ogled v galeriji hiše, v kateri je domoval France Prešeren. V njej je namreč mnogo kasneje kot oskrbnik oziroma čuvaj delal tudi Šifrerjev oče Franc Šifrer, ki je bil prav tako kot Prešeren rojen 3. decembra, vendar 109 let kasneje.

Šifrer je nad razstavo, ki daje vpogled v njegovo glasbeno ustvarjanje, navdušen. "Nisem si predstavljal, kako bo izgledala, ampak ko sem vstopil in ko sem stal pred steno, kjer so vsi moji diskografski dosežki, so me oblile solze," je na novinarski konferenci pred odprtjem razstave povedal pevec.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Avtorici razstave sta kustosinji Ana Beno in Tjaša Šoštarič, oblikovala pa jo je Tjaša Štempihar. Kot je povedala Benova, razstava ni postavljena kronološko, temveč izpostavlja pomembnejše segmente Šifrerjeve kariere. Poleg tega razstava ni klasična, temveč prvoosebna, tako da prek besedil Šifrer sam nagovarja obiskovalce.

Na ogled so postavili več kot 50 originalnih predmetov, od plakatov in fotografij do bogate zbirke nagrad in plošč, ki predstavljajo Šifrerjevo diskografijo in dosežke. Posnetki s snemanj in koncertov skrbijo za avdiovizualno podporo. Posebno pozornost pa so posvetili enemu delčku njegove kariere, in sicer sodelovanju s tujimi avtorji.

Šifrerjeve zlate in platinaste plošče so na poseben način predstavili v kleti, in sicer z njegovim znanim suknjičem s koncertov in s kitaro, ki ji je, kot je povedal Šifrer, po 2500 koncertih počil vrat. Zato je njeno mesto prav v muzeju.