Žan Serčič je svojim staršem najbolj hvaležen za to, da so mu pustili sanjati, hkrati pa so ga opozarjali na to, da si je v življenju vedno treba zgraditi trdne temelje. »Nekateri starši, ki niso uresničili svojih sanj, otrokom ubijejo njihove, onadva pa mi jih nista. Ko sem jima pri devetnajstih letih dejal, da bom na lastne stroške posnel album, sta me vprašala, ali se mi to zdi pametno, a sta mi pustila, da naredim, kot mislim, da je prav. Oba sta bila vse življenje tovarniška delavca – oče je že upokojen, mama pa še vedno dela – in zelo sem vesel, da sem prevzel delavske vrednote. Že v drugem letniku srednje šole sem začel po pouku poučevati kitaro v zasebni glasbeni šoli. Po maturi sem si vzel leto premora, da vidim, ali bi šel kam naprej, a sem že po pol leta pri devetnajstih letih postal samostojni podjetnik. Zelo sem vesel, da sem sprejel takšno odločitev, saj bi s študijem samo stran vrgel čas, ki sem ga tako lahko uporabil za lastni razvoj stvari, ki me zanimajo. Moja največja fakulteta so bila leta v studiu, ki sem jih preživel s Petrom Ošlajem in Janezom Križajem. Če bi bil takrat v šoli, ne bi imel tega znanja,« je za revijo Lady strnil misli pevec, ki to znanje zdaj s pridom uporablja vsak dan.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Za zvonjenje v ušesih so krive poškodbe dlačic

Človeško telo je kompleksno, čudovito in hkrati čudno. Je najbolj zapletena kemična tovarna in najbolj integrirana celota z možgani, ki se nenehno spreminja.