Kdo se ne spomni hitov, kot so Da znaš, Da sutra umrem, Neka ljudje govore, Dolje na koljena in evrovizijske pesmi Everything I Want? Pevka se je leta 2006 preselila v Nemčijo in svojo kariero posvetila jazzovski glasbi ter predvsem ustvarjanju glasbe, ne pa več intenzivnim nastopom, ki so zaznamovali njeno kariero. Kljub temu da se v zadnjih dveh letih veliko govori o njeni vrnitvi na odre, se dejansko z njih ni nikoli umaknila. Ravno je zaključila svojo jazz turnejo po nemških klubih, v pogovoru pa nam je razkrila, da je bila redno prisotna tudi v Sloveniji, le da tega zadnjih 17 let ni obešala na veliki zvon. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Ana Klašnja: Po eni strani sem skoraj invalid, po drugi pa sem fit

Ana Klašnja ima za seboj ima bogato baletno kariero in nešteto spominov, ki se pretakajo med bliščem in bolečo realnostjo.

Več kot 16 let že živite v Berlinu, vse od leta 2006, kakšno je življenje v Nemčiji?
Če bi me to vprašali pred dvema letoma, bi na to lahko odgovorila. Po virusu in vseh turbulencah, ki smo jih doživeli, pa življenje za nikogar ni več enako. V zadnjih dveh letih sem tudi veliko časa preživela spet na Hrvaškem, tako da se je tudi moje življenje spet spremenilo. Obkrožila sem se tako s hrvaškimi kot tudi slovenskimi glasbeniki. Po drugi strani pa grem že te dni spet v Berlin. Tam sem v osnovi predvsem glasbenica, v resnici se ne izpostavljam, ampak delam glasbo.

Ravno ste zaključili z jazz turnejo ...
 Nemčija ima takšno kulturo, da ima vsako mestece svoj klub in svojo publiko, ki redno prihaja. Tudi ta publika se je malo spremenila, saj se ljudje bojijo v zaprte prostore, predvsem v jazzu je publika nekoliko starejša. Tako da bo nekaj časa minilo, da se vse skupaj popravi, hkrati pa tudi za to, da se publika nekoliko spremeni, vseeno pa mislim, da gre za glasbo, ki bo živela večno.

Velikokrat beremo, da ste se vrnili, vendar je resnica drugačna. V resnici ste bili vedno prisotni, samo ne tako izpostavljeni kot nekoč. Se strinjate?
Da, vedno sem bila prisotna, umaknila sem se dejansko samo v smislu stalne izpostavljenosti in številnih nastopov. Predvsem v Sloveniji sem imela vsaj en koncert na mesec vsa ta leta. Proti koncu leta 2019 so me v Zagrebu povabili, da nastopim na enem izmed številnih brucovanj. Ko so objavili, da bom nastopila, so se karte dejansko razprodale v nekaj sekundah. Nihče tega ni pričakoval, predvsem pa ne jaz. Takrat sem spoznala, da so mladi ljudje, predvsem študenti, pa zdaj tudi srednješolci, ves ta čas poslušali moje pesmi, saj so te pesmi predvajali na zabavah. To sem sicer vedela, vendar se nisem zavedala, da ima vse skupaj tak vpliv, da so bili vsi koncerti do zdaj dejansko razprodani. Imela sem tudi razprodan koncert v Domu sportova (Dom sportova, ali Dom športa, je večnamenska dvorana v Zagrebu), kar mi je vedno znova presenetljivo.

Čeprav ste redno nastopali, pa so zdaj vaši koncerti spet bolj izpostavljeni. Najprej koncert pred dnevi v Nebu v Ljubljani, pa v petek, 2. decembra, na 15. Aktualovem rojstnem dnevu v Areni Stožice.
Res je, spet je več medijske pozornosti usmerjene name. Dolgo se ukvarjam z glasbo in vem, da ni vsak vedno pod največjimi žarometi. Tako kot življenje gredo tudi kariere gor in dol, predvsem na takem majhnem prostoru, na kakršnem ustvarjamo mi. Skozi leta moraš pametno graditi svojo kariero, in če ti to uspe, lahko dolgo poješ. Sama sem recimo navdušena nad Zdravkom Čolićem, že sama sem ga poslušala, ko sem bila mlada, on pa še danes nastopa na velikih koncertih, odlično je ohranil svoj glas ... Takšni ustvarjalci so tudi meni vzor.

Katera vaša pesem je vam najljubša?
Če danes, po vsem tem času, gledam na to, moram reči, da so mi zelo všeč vse pesmi, ki sem jih zdaj na novo aranžirala za aktualne koncerte, jih osvežila. Rada jih pojem.

Katera pa je imela največji vpliv na vašo kariero?

Da znaš. Ta pesem mi je odprla vrata. Takrat sem bila študentka, ki je živela s petimi cimrami. Kar naenkrat pa so mi začeli zvoniti telefoni, ljudje so me prepoznavali na tramvaju, meni pa je bilo nelagodno. Moram priznati, da sem se kar skrivala.