Včasih si ljudje breme krute realnosti omilijo in olajšajo tako, da svojo zgodbo prikrojijo ter jo začinijo z domišljijskimi pripovedmi, s katerimi nadomestijo resničnost. Situacija postane resnejša, ko ne gre zgolj za drobne laži, ampak za pravo telenovelo, ki jo sestavljajo doživeto opisane situacije, ki se nikoli niso zgodile. Ko v njihovih pripovedih nastopajo ljudje, ki ne obstajajo, kraji, kamor niso stopili, dogodki, ki se niso zgodili. Težava nastane, ko nekdo potrka na vrata pripovedke in za njimi najde temo. Tudi skrbno načrtovana zgodba polna podrobnosti se lahko sesuje kot hišica iz kart. Sami se namreč lahko zapletejo v laži, ki so postale del njih in njihovega novega življenja. V svetu laži ni dobro podcenjevati sogovornikov, a slednjega se patološki lažnivci niti ne zavedajo.

Kako prepoznati patološke lažnivce, kako deluje njihov um in kaj jih vodi v naravnost filmske pripovedi, smo se pogovarjali s psihoterapevtko dr. Andreja Pšeničny, univ. dipl. psih..

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Simpatična Dalmatinka presenetila z novo podobo

Hrvaška pevka Domenica je javnost tokrat razveselila s čutno balado, za katero številni že pravijo, da je njena najboljša pesem v samostojni karieri.

Dr. Pšeničny, kako bi opredelili tovrstno laganje, ki se nenehno lahkotno razvija in ki se ob soočenju s pomanjkljivostmi ali neresnico celo poglablja oz. oseba ustvarja nova poglavja z novimi lažmi?

Patološko laganje se od običajnega razlikuje po tem, da je nemotivirano (nima jasnega razloga) osebi ne prinaša nikakršne koristi oziroma ji celo škoduje. Ker je prisilno in impulzivno, se laganje nadaljuje tudi takrat, ko je oseba zaradi laži oškodovana. Patološki lažnivci se ne zavedajo posledic svojega laganja, saj sploh ne pomislijo na to, da so lahko razkriti in ob tej možnosti ne čutijo krivde ali sramu.

Kakšne so značilnosti patološkega laganja in kako prepoznati patološkega lažnivca?

Patološko laganje je manipulativno, lažnivec dobro prouči svojo žrtev. Ker je nebesedno obnašanje neznačilno, na primer dotikanje obraza, premikanje nog itd., je patološkega lažnivca je težko prepoznati. Ponavadi delujejo sproščeno in gledajo sogovornika naravnost v oči. Prav tako ne izkazujejo nikakršnih čustev, ko lažejo (npr. tesnobe, če kdo postavlja podrobna vprašanja), saj ne čutijo strahu, da bi bili razkriti. Prav tako jih ne zanima, kako se vi ob tem počutite. Kadar jih ujamemo na laži, ne pokažejo nelagodja ali pa postanejo agresivni, medtem ko se »običajni« lažnivci počutimo prestrašene, krive ali osramočene.

Najbolje se je torej nasloniti na lasten občutek, da z zgodbo nekaj ni v redu.

Kaj osebo žene k temu, da tako lahkotno in neobremenjeno niza neresnice? Gre za obliko osebnostne motnje?

Večinoma je patološko laganje res povezano z osebnostnimi motnjami, najpogosteje z narcisistično, in sociopatsko ali psihopatsko, redkeje pa tudi z borderline motnjo.

Kaj je pogosto vzrok za tako resno obliko težav z laganjem, ko oseba dobesedno živi v svetu, ki si ga je naslikala v domišljiji?

Vzroke za tako vedenje znanstveniki iščejo tako na organski kot psihološki ravni. Določena patološka stanja možganov (npr. demenca) lahko sprožijo tudi patološko laganje, vendar pa gre pri večini predvsem za psihološke vzroke. Predvsem gre za ohranjanje identitete in obrambo pred realnostjo, kadar se tak človek sreča z vsebinami, ki so preveč boleče ali povzročajo preveč tesnobe, da bi se lahko z njimi spopadel. Zato se obrambno zateče v lažno predstavo o sebi in svojem življenju (»lažni jaz«), saj te zgodbe pogosto osebo prikazujejo kot uspešno na določenih življenjskih področjih, na primer poslovno, ljubezensko, za tem pa se skriva nizko samovrednotenje.

Lahko patološko laganje vzklije zaradi travmatičnega otroštva?

Tak lažni jaz se oblikuje v otroštvu, najpogosteje ob prezahtevnih starših, ki imajo svojega otroka radi samo takrat, ko zadovolji njihova pričakovanja oziroma pri takih, ki otroka čustveno ali fizično zlorabljajo. S temi zgodbicami si otroci pomagajo zgraditi obrambo pred občutkom nevrednosti in nemoči in v ta namen jih nato uporabljajo tudi kot odrasli.