Velja za enega izmed prvih superzvezdnikov iz sveta didžejevstva, sodeloval pa je z vrhunskimi glasbeniki, kot so Mariah Carey, Aretha Franklin, Michael Jackson, Whitney Houston in še bi lahko naštevali. Leta 1996 je bil kot producent pesmi Mariah Carey Fantasy nominiran za nagrado grammy, leta 1998 pa jo je v kategoriji najboljših remikserjev leta tudi osvojil. Še danes nastopa po vsem svetu in še danes se rad vrača v Slovenijo, kjer je nastopil kot eden izmed prvih svetovno priznanih didžejev.

Šestdesetletnik

Čeprav je ravno letos dopolnil 60 let, se David Morales še vedno uvršča med najvplivnejše svetovne glasbene ustvarjalce in pri svojem delu ne počiva. Septembra je recimo izdal odlično sprejeto pesem Holding Me Touching Me, navdušil pa je tudi z lanskim albumom Parkside Ave. Slovenski oboževalci so v njegovih zvokih nazadnje uživali na FUKSi Block Partyju v Tobačni. V petek, 9. decembra,  pa ga boste lahko doživeli v Litostroju, v prvinskem ambientu, v kakršnem se je v 80. letih na drugi strani Atlantika rojeval house.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Potrjeno: To je nova služba Jane Morelj

Konec avgusta je Jana Morelj potrdila, da se poslavlja od jutranjega programa Radia 1 in se posveča podcastom. Zdaj pa je uradno znano, kaj bo v resnici delala.

Od kod po vseh teh letih še črpate navdih za ustvarjanje?

Iz glasbe. Glasba je moje življenje. To je začaran krog: glasbo ustvarjam z mislijo na to, kako bom premaknil ljudi na plesišču, navdih za ustvarjanje pa je prav to premikanje na plesišču in zelo različna glasba, ki jo slišim na zabavah ali pa v vsakdanjem življenju, v lokalu, na radiu, na poti v hotel ali medtem, ko čakam na naslednje letalo. Rad imam glasbo in veseli me, da se ustvarja veliko dobrih plošč.

Kariero ste začeli v najbolj zanimivih časih za razvoj plesne glasbe. Sta se plesna glasba in glasbena industrija razvili tako, kot ste pred 40 leti s kolegi pričakovali, da se bo?

Absolutno ne. Ne vem, če si je kdo takrat predstavljal, da za vrtenje glasbe ne bomo več uporabljali gramofonov. Najprej so jih zamenjali CD-predvajalniki, danes namesto s težkimi kovčki s ploščami po svetu večina didžejev potuje s ključkom MP3 in slušalkami ali pa še to ne, ker je vsa glasba v oblaku. Je pa zanimivo, da predvajalniki še vedno posnemajo gramofone, le da s premikanjem koluta, ki posnema ploščo, manipuliramo z digitalnimi datotekami. Kar se mene tiče, je tehnični razvoj najslabši del evolucije didžejanja. Danes vsak misli, da je lahko didžej. Glasba je zelo poceni, pa tudi posebnih tehničnih veščin ne potrebuješ, da zmiksaš dve skladbi, ker lahko to namesto tebe naredi tehnika.

Kako pa se je spremenilo samo vzdušje na zabavah? Ko je plesna glasba iz klubske subkulture preskočila v srednji tok (mainstream), je postala industrija, vseeno pa se v podzemlju ves čas razvijajo novi in novi žanri.

Predvsem je danes elektronska plesna glasba, za razliko od 80. in 90. let, ko je živela bolj kot ne v klubih in so le največji hiti preskočili na radie in jih je spoznalo tudi pop občinstvo, globalni fenomen in je vseprisotna, kamorkoli se obrneš. Kaj je alternativnega v tem, da alternativni didžeji nastopajo v komercialnih klubih za ogromne honorarje?

Kaj je tista ena stvar v vaši karieri, na katero ste najbolj ponosni? Vaš opus je izjemen, ledino ste orali na mnogih področjih, utrli pot mlajšim artistom in pustili pečat v glasbi.

To, da sem bil kot nominiranec povabljen na podelitev grammyjev – in ga tudi osvojil. To je verjetno vrhunec moje kariere. Niti v milijon letih si nisem mislil, da bom pri svojem delu kdaj tako uspešen, da me bodo nominirali za to nagrado, kaj šele, da bi mi jo tudi podelili.

Bili ste eden prvih elektronskih velikanov, ki je nastopal v Sloveniji, predvsem v Ambasadi Gavioli, že v 90. letih, česar publika ni pozabila. Zakaj pa se vedno znova radi vračate?

Zelo rad nastopam v Sloveniji. Ambasada Gavioli je bila eden prvih klubov v nekdanji Jugoslaviji, v katerih sem nastopal, in z občinstvom smo res stkali posebno vez. Na spletu boste hitro našli moj legendarni set iz Ambasade Gavioli, pa tudi fotografija na moji Wikipediji je od tam. Tukaj imam veliko prijateljev, veseli pa me, da na vsakem nastopu vidim predvsem mlado publiko, tako da ni to samo srečanje starih prijateljev, ampak nekaj, kar raste in se razvija.