Nuša Derenda je na slovenski glasbeni sceni prisotna že zelo dolgo, leto 1998 pa je tista letnica, ko se je slovenski javnosti prvič predstavila kot samostojna pevka. Letos tako praznuje že 25 let samostojnega ustvarjanja, kar bo proslavila tudi z velikim koncertom v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer se ji bo pridružil Simfonični orkester RTV Slovenija. Še pred tem pa bo stala tudi na največjem odru v Sloveniji. V duhu marčevskih 'praznikov', dneva žena in materinskega dne, smo se z Nušo pogovarjali ravno o teh temah. Pa o glasbi seveda, ki je pri njej seveda nikoli ne zmanjka.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

Obdani ste s tremi moškimi, kako so se vam posvečali na dan žena in materinski dan?

Pravzaprav pri nas doma nismo imeli tradicije, da bi kako posebej praznovali dan žena. Se spomnim bolj iz naših mladih, šolskih let, da smo navadno naredili v šoli kakšno čestitko in kupili rožo. Svojih sinov, priznam, tega nisem učila, tudi Frenk mi rožo prinese sedaj zadnjih nekaj let. Materinski dan pa je seveda bil vedno nekako bolj zaznamovan, saj sta otroka navadno iz vrtca ali šole prinesla kakšno presenečenje. Moji fantje me crkljajo tudi med letom, ko ni določen praznik, in je tako v resnici še lepše.

Kako vi gledate na dan žena? Kaj vam pomeni?
Dan žena je praznik vseh žensk in prav vsaka ženska ima svoje poslanstvo. Nekatere so predane mame, druge uspešne v svoji službi, tretje kje drugje. Zdi se mi, da nam je ženskam veliko težje usklajevati uspešno kariero in materinstvo, ker imamo vedno občutek, da nekje nisi dovolj. In zato vsem tistim ženskam, ki jim uspe usklajevati, vedno rečem, kapo dol!

Vam je bilo kot ženski v glasbenem svetu kdaj težko oziroma ali mislite, da bi vam bilo lažje, če bi bili drugega spola?
Težko bi rekla, da mi je bilo zaradi tega kdaj težko. Prej morda prednost. Je pa res, da me na moji samostojni glasbeni poti spremlja Frenk, ki dodaja moško energijo, in se mi zdi, da je to pri naju super kombinacija. Pa seveda me tudi malo čuva na nastopih in pazi name pred njimi in po njih (smeh). 

Aktualov dan žena že jutri

Nuša Derenda bo za vse ženske in tudi moške predstavnike, ki obožujejo dobro glasbo in zabavo, zapela že jutri 3. marca 2023. Na največji oder v Sloveniji, v dvorano Stožice, se namreč vrača dogodek Aktualov dan žena 2023. Poleg Nuše bodo na koncertu in največjem romantično-glasbeno-scenskem dogodku začetka pomladi nastopili tudi Siniša Žunec, Klapa Šufit, Miran Rudan in inDesign, Mladen Grdović, Novi fosili, Marko Škugor, Lana Jurčević in kot vedno številni gosti presenečenja. Obljubljamo, da le-teh letos ne gre zamuditi! 

Na kaj bi morale biti ženske ponosne?

Kot sem že omenila, mislim, da bi vsaka ženska morala biti ponosna na svoje poslanstvo. Ne glede na to, kakšno to poslanstvo je. Čisto vsaka ima nekaj posebnega, vsaka od nas lahko k temu svetu prispeva kaj dobrega, čudovitega, in mislim, da to nas ženske dela posebne. Smo močne, lahko zelo samostojne, a hkrati ranljive, čustvene in nežne.

Kako pa gledate na materinstvo? V zgodnjih letih vaših sinov ste bili tudi veliko na poti?
Ja, ko sta bila majhna, sva bila oba s Frenkom veliko na poti, zato sta bila sinova velikokrat v varstvu. Vedno sem cenila to, da sta ju moja mama in tašča lahko čuvali in da sva bila midva lahko mirna, da sta v varnih rokah. Oba s Frenkom sva neizmerno hvaležna, da smo imeli to možnost. Kljub temu pa sva se potem potrudila, da ko smo bili skupaj, smo res bili skupaj in smo lahko nadoknadili zamujeni čas. Ni bilo vedno lahko in se mi zdi, da še danes kdaj prinašamo notri ta čas, ampak k sreči imamo to možnost, da ga lahko in smo vsi najbolj srečni, ko je na kupu celotna družina.

Kaj pa odnos z možem, kolikokrat na leto vam pokaže, da vas spoštuje in ima rad?

V vseh teh letih zakona se seveda stvari spremenijo in se tudi oblika izkazovanja ljubezni in spoštovanja nekoliko spremeni. Spremeni, ne pa zamre. Včasih je to lahko kar tako mimogrede v avtu, ko se peljeva na kakšen nastop, drugič ob kakšni drugi priložnosti, ko tega ne pričakuješ. Večkrat pa Frenk to pokaže z dejanji kot z besedami in zato je zelo pomembno, da takšna dejanja znaš prepoznati in v njih videti spoštovanje in ljubezen. In tudi meni osebno ne pomeni, da bi mi nekdo konstantno podarjal darila, rože in podobno. Najbolj cenim to, da imaš z nekom spoštljiv odnos.

Za vami je že četrt stoletja samostojne glasbene poti – ste od nekdaj vedeli, da bo glasba tako dolgo del vašega življenja?
Vedno sem si želela, da bi glasba lahko bila tako dolgo del mojega življenja. Potem pa sem videla, da samo želja ne bo dovolj, in sem se temu celostno posvetila. Veliko se učila, se še vedno učim, veliko truda in veliko na trenutke trdega dela je bilo potrebnega. Ampak če to delaš s srcem, če resnično uživaš v svojem poslanstvu, potem to vse skupaj jemlješ veliko lažje oziroma te trdo delo veseli, notranje polni. Sploh ko se začnejo kazati rezultati. Ko vidiš svojo publiko, ki te spremlja že toliko let, veš, da je bilo vredno.

Ste želeli kdaj odnehati?

Ne bi rekla, da sem želela prav odnehati, ker sem resnično hvaležna, da se lahko z glasbo preživljam. Je pa res, da so bili pomisleki po rojstvu otrok, kako in kaj naprej. Ampak tako kot je minus ta, da sva v tem poslu oba s Frenkom in sva bila odsotna oba, ne samo jaz, pa je velik plus v tem, da je bil ravno Frenk tisti, ki mi je vlival moč in vero, da bo šlo. In je šlo. In kot bi mignil, je tukaj 25 let samostojne glasbene kariere, ki jo bom z največjim veseljem proslavila v Cankarjevem domu 22. aprila. Skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in z gosti vem, da bomo pričarali čaroben večer odlične glasbe.