»Na otroštvo hčera imam krasne spomine. Zaradi moje pogoste odsotnosti je sicer Andreja imela večino časa vajeti v svojih rokah, a obstaja še veliko družin, ki so še manj skupaj, kot smo bili mi. V resnici smo se imeli prav lepo in uživali v vseh obdobjih njunega otroštva. In še zdaj uživamo in lovimo skupne trenutke za mizo, na potovanjih, v kuhinji, za klavirjem. In skušam se zavedati vsakega posebej.« Obe hčeri tudi pojeta in Jože je že večkrat povedal, da sta glasbeno zelo nadarjeni. Sicer pa je pri njih vsa družina od nekdaj živela ob in z glasbo Čukov. »Zaradi hčera je nastalo kar nekaj otroških pesmi, ki jih pojejo nove in nove generacije otrok. Tudi zdaj, ko sta že odrasli, komaj čakata, da gresta na kakšen naš nastop. Običajno prideta tudi na oder kakšno zapet z nami. Doma pa je tako ali tako pesem na vsakdanjem jedilniku. Sicer pa radi hodita tudi na koncerte in veselice drugih, predvsem slovenskih izvajalcev.« Pa sta domov že pripeljali kakšnega fanta, še vprašamo Jožeta. »Ni jih bilo dosti. Za zdaj je rezultat 1 : 1. In če sem se včasih tega malo bal, to pa zato, ker čas otroštva res prehitro mine, se zdaj veselim tudi tega obdobja. Tudi zato, da se bom z bodočimi zeti podil za žogo in po okoliških hribih.«