Medicinski turizem ima tudi v Sloveniji kar bogato zgodovino, odličen primer je Bled. Zakaj je v preteklosti, in to že kar zgodaj, prišlo do razvoja takšne oblike turizma?

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Po mir in zdravje v objem zelene Istre

Ko duša in telo potrebujeta oddih od ponorelega sveta, poiščite zatočišče v zeleni oazi Istre, zakladnici zdravja in pozitivnih vibracij.

Medicinski turizem se je razvil iz zdraviliškega turizma, ki spada med najstarejše oblike turizma. Doseganje in vzdrževanje zdravja se kot motiva za odločanje o destinaciji potovanja sicer v nekoliko drugačni obliki pojavljata že v grški mitologiji, kjer je nad zdravilci bdela hči boga zdravilstva Eskulapa, Higieja. V času starega Rima so terme predstavljale obliko družabnega življenja, skrbi za zdravje in sproščanja. Tako kot po večini Evrope se je tudi v Sloveniji zdraviliška dejavnost razmahnila v času Rimljanov. Takrat so na območju Slovenije izkoriščali tople vrelce v Rimskih Toplicah, Laškem, Dobrni in Rogaški Slatini. Kot ste omenili, je ena od zibelk slovenskega medicinskega turizma zagotovo tudi Bled. Prva omemba blejskih termalnih vrelcev je v knjigi Slava vojvodine Kranjske Janeza Vajkarda Valvasorja. Zaradi zdravilnih vrelcev, čistega zraka in idilične narave se je tu že leta 1855 začel intenzivni razvoj medicinskega turizma. Začeli so graditi kopališča in namestitvene objekte ter urejati sprehajalne poti.

Kdo je medicinski turizem včasih najbolj koristil?
V 19. stoletju se je pojavil trend potovanja srednjega socialno-ekonomskega razreda v zdraviliške kraje. Medicinskega turizma v ožjem pomenu besede so se nekoliko kasneje začeli posluževati predstavniki višjih socialno-ekonomskih razredov iz manj razvitih držav. Potovali so v razvite dežele, kjer je bila zdravstvena oskrba boljša in bolj dostopna. V 21. stoletju se je situacija obrnila. Zdaj ljudje iz premožnejših držav z željo po ugodnejših storitvah potujejo v države z nižjim BDP. V zadnjem desetletju je torej zdravje kot motiv za dopustovanje svoj delež podvojilo, kar med drugim kaže tudi na porast pomena zdravja v družbi.

Kaj je ta veja turizma ponujala nekoč in kaj ponuja danes?
Nekoč je bil medicinski turizem večinoma osredotočen na zdraviliški turizem. Danes se je ta veja turizma razširila in razvejila v tri podvrste: medicinsko orientiran, velneški in preventivni turizem. Zdaj sta torej bolj kot balneoterapija (zdravljenje s termalno vodo) in želja po dobrem počutju v ospredju preprečevanje in zdravljenje bolezni. V slednje lahko štejemo tudi kirurško usmerjeni turizem, ki se je s področja zdravljenja okvar in bolezni razširil tudi na področje estetske kirurgije.

Zakaj je po vašem mnenju takšna oblika turizma pomembna?

Takšna oblika turizma je pomembna tako za turiste, ki se je poslužujejo, kot za gostujočo državo. V modernem svetu smo ljudje vse bolj obremenjeni (stres, pomanjkanje spanja, onesnaženo okolje …), zato je treba ohranjanju psihofizičnih sposobnosti nameniti več pozornosti. Zdravje je vrednota, za katero si sicer ljudje vse bolj prizadevamo, ceniti pa jo začnemo šele, ko zbolimo. Medicinski turizem torej omogoča združevanje dopustovanja z intervencijami, ki so usmerjene v ohranjanje (ali pridobivanje) zdravja po ugodnejši ceni.
Na drugi strani je doprinos za gostujočo državo predvsem finančne narave. Poveča se turistični obisk, investicije so usmerjene v infrastrukturne objekte, namenjene izvajanju dejavnosti medicinskega turizma, odpirajo se nova delovna mesta ...

Kakšni so pogoji lokacije, ki omogoča, da se na njej ustvari turistična ponudba v tej veji turizma?

Če govorimo samo o zdraviliškem turizmu, so pogoji bližina naravnih vrelcev, narava, mir, čist zrak in veliko prostora za športne aktivnosti. Zdravilišča ponujajo uravnoteženo prehrano, mir, različne oblike vadbe, socialne in duhovne programe.
Pri medicinsko orientiranem turizmu pa so dodatni pogoji še bližina zdravstvenih centrov, dostopnost zdravstvenega kadra, nastanitev, prilagojena storitvam, dobre prometne povezave ...

Čeprav je prisoten tudi v Sloveniji, pa lahko rečemo, da so to panogo močneje razvili na Hrvaškem, kjer lahko govorimo tako o dnevnih migracijah zaradi zdravstvenih uslug kot daljših kombinacijah zdravljenja ali rehabilitacije. Zakaj je tako?
Pravega zdravstvenega turizma (medicinsko usmerjenega) imamo pri nas za zdaj res manj kot naši južni sosedje. V Sloveniji imamo sicer vrhunsko usposobljen kader (kar je, kot rečeno, eden od pogojev za razvoj) ter primerne zdravstvene ustanove, manjkajo pa nam jasna strategija in investitorji, ki bi potrebovali stabilno ter pravno, finančno in davčno pregledno okolje. Hrvaška na drugi strani veliko sredstev vlaga v razvoj okolja in dejavnosti medicinskega turizma. Razlika je tudi v organiziranosti. V Sloveniji nimamo združenja, ki bi povezovalo vse zdravstvene storitve, namenjene turistom. V Skupnost slovenskih naravnih zdravilišč so vključena izključno zdravilišča, medtem ko so člani Združenja zdravstvenega turizma na Hrvaškem tako zdravilišča kot hoteli z wellness ponudbo, zasebne zdravstvene in zobozdravstvene klinike.

Zakaj je Hrvaška tako močna v tej veji turizma?
Hrvaška na področju zdravstvenega turizma ponuja širok spekter storitev (wellness, zdravstvena nega, kirurgija, zobozdravstvena nega …). Pred leti so natančno uredili tudi zakonodajo na tem področju in se razvoja lotili sistematično. Zagotovo svojo vlogo igrajo tudi dostopnejše cene, naravno okolje in geografska lega. In še nekaj je, na kar ne smemo pozabiti – dobra promocija. Lahko bi rekli, da se je vse skupaj z roko v roki razvilo v uspešno in perspektivno zgodbo.

Imate morda kakšen podatek, zakaj se Slovenci največkrat odločimo za koriščenje »zdravstvenega turizma« pri naših sosedih?
Statističnega podatka sicer nimam, sklepam pa, da je poglavitni razlog ugodnejša cena. Sledijo široka ponudba storitev, bližina, odsotnost jezikovne bariere, utečene in organizirane poti (ponudbe s strani turističnih agencij) …

Kaj Hrvaška dejansko ponuja?
Kot rečeno, spekter storitev je zelo širok: wellness storitve, ki jih ponuja več kot 80 hotelov in wellness centrov, storitve zdravstvene nege, ki jih zagotavlja 15 temu namenjenih bolnišnic, ter ostale medicinske storitve, ki jih nudijo javne in zasebne bolnišnice po vsej državi. Turisti se pogosto poslužujejo zobozdravstvenih storitev, oftalmoloških pregledov in intervencij, v zadnjih letih pa se jih vedno več odloči tudi za estetske kirurške posege. Ponudbe so zelo uspešno povezali z rehabilitacijsko oskrbo v zdraviliščih. Nekateri termalni centri so priljubljene destinacije profesionalnih in rekreativnih športnikov. Tarčnih skupin je torej več, med široko ponudbo lahko praktično vsak najde nekaj zase.