"Kmetje po svetu pridelajo toliko hrane, da bi lahko nahranili več ljudi, kot jih je na svetu, a lakota vseeno obstaja. Okoli 733 milijonov ljudi se po svetu zaradi ponavljajočih se vremenskih ujm, konfliktov, gospodarskih pretresov, neenakosti in pandemij sooča z lakoto. To najbolj prizadene revne in ranljive, med katerimi se mnogi ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, kar odraža vse večje neenakosti med državami in znotraj njih," so zapisali pri FAO.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Kaj naredi Matej Zemljič, ko ima vsega dovolj?

Mateju Zemljiču je pomembno, da je do ljudi prijazen. Pridejo pa tudi trenutki, ki mu zamajejo ravnovesje ...

Poudarili so, da bi vsak moral imeti pravico do ustrezne hrane, saj je za zrakom in vodo tretja najosnovnejša človekova potreba. Človekove pravice, kot so pravica do hrane, življenja in svobode, dela in izobraževanja, so zapisane tudi v splošni deklaraciji človekovih pravic in dveh pravno zavezujočih mednarodnih paktih.

Pomen trajnostne pridelave in prehranske varnosti so ob svetovnem dnevu hrane, ki ga obeležujemo ob obletnici ustanovitve FAO, izpostavili tudi na ljubljanski biotehniški fakulteti. V sporočilu za javnost so pozvali vse deležnike, da prispevajo k trajnostni prihodnosti z odgovornim ravnanjem in podporo lokalni pridelavi hrane. "Skupaj lahko oblikujemo prihodnost, ki bo bolj trajnostna in pravična za vse," so izpostavili.

Med drugim so zapisali še, da eno največjih groženj sodobnemu kmetijstvu in zdravju ljudi predstavlja naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike, kar je še posebej zaskrbljujoče v živinoreji, ter da samooskrba z zelenjavo v Sloveniji ostaja velik izziv.

To potrjuje tudi državni statistični urad. Ta je pred svetovnim dnevom hrane objavil, da se je samooskrbnost v primerjavi z desetletnim povprečjem (2013-2022) zvišala le pri žitih (za sedem odstotnih točk), znižala pa pri sadju (za 18 odstotnih točk), krompirju (za devet odstotnih točk) in zelenjavi (za osem odstotnih točk).

Pri živalskih kmetijskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe najvišja pri jajcih (95-odstotna). V primerjavi z desetletnim povprečjem se je znižala pri medu (za 44 odstotnih točk), zvišala pa pri mesu (za dve odstotni točki) in jajcih (za eno odstotno točko).

Lani je bila v Sloveniji stopnja samooskrbe z rastlinskimi kmetijskimi proizvodi najvišja pri žitih (80 odstotkov), najnižja pa pri sadju (16 odstotkov) zaradi neugodnih vremenskih razmer za njegovo pridelavo.

Izračuni statistikov kažejo tudi, da se je med lanskim in letošnjim septembrom hrana skupno podražila za 1,4 odstotka. Po posameznih skupinah živil so se cene najbolj zvišale pri sadju (za 11,1 odstotka) in sladkih izdelkih (za pet odstotkov), najbolj pa so upadle pri zelenjavi (za 1,4 odstotka), kruhu in izdelkih iz žit (za 0,8 odstotka) ter ribah in morskih sadežih (za 0,7 odstotka).