Bolečina v hrbtu je eden glavnih razlogov za bolniški stalež, ki je pogosto dolgotrajen, in tudi eden glavnih razlogov za prezgodnje invalidsko upokojevanje. Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, so vzroki za bolečino v hrbtu med drugim povezani s sodobnim načinom življenja, ki je pogosto sedeč, pa tudi s fizičnimi in psihičnimi obremenitvami, ki so jim nekateri ljudje pogosto izpostavljeni na delovnem mestu.

Pacienti pogosto nerazumljeni, prestrašeni in nemočni

"Veliko ljudi ne ve, da »instantnih« rešitev za težave s hrbtom, ki bi jih lahko ponudil zdravstveni sistem, ni, razen če gre za določene zelo specifične vzroke. Že samo znotraj zdravstvenega sistema je težav, povezanih z bolečino v hrbtu, veliko: družinski zdravniki imajo zaradi splošne preobremenjenosti za te paciente zelo malo časa in jim zato težko ponudijo kaj več od osnovnih informacij in zdravil, tiste s hujšimi težavami pa lahko napotijo na fizioterapijo ali k specialistu. Toda zaradi dolgih čakalnih dob pacienti z akutnimi težavami pogosto prepozno dobijo ustrezno pomoč in informacije, kar veča tveganje za razvoj kronične bolečine. Pacienti z že prisotnimi kroničnimi težavami s hrbtom, ki so kompleksen preplet bioloških, psiholoških in socioloških dejavnikov, pa pogosto krožijo od specialista do specialista, neredko naletijo na nerazumevanje ne samo pri svojih bližnjih, temveč tudi pri zdravstvenih strokovnjakih samih in so zaradi pomanjkanja ustreznih informacij in podpore pogosto prestrašeni in nemočni. Zaradi vsega omenjenega postopno drsijo v vedno večjo nezmožnost, pogost ali dolgotrajni bolniški stalež oz. se celo predčasno upokojujejo," pojasnjujejo na inštitutu. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Skromna želja slovenskega pevskega bisera

13-letna Eva že ta trenutek živi svoje sanje. Klepet pred velikim finalom razkriva odtenke prizemljene deklice, ki sreče ne išče med oblaki. Kaj nam je zaupala?

S projektom 'Bolečina v hrbtu' do prepotrebnih sprememb

Tekom projekta »Bolečina v hrbtu«, ki se je začel konec leta 2016, je nastal zametek predlogov rešitev in akcijski načrt za prve korake k realizaciji le-teh, s katerim so seznanili predstavnike Ministrstva za zdravje RS, Zdravstveni svet in predstavnike Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kot pojasnjujejo, je ministrstvo za zdravje nato ukvarjanje s to nalogo zaupalo njim, torej NIJZ. Pod njegovim okriljem je majhna zagnana ekipa koordinirala interdisciplinarno sodelovanje med več kot 50 strokovnjaki iz zdravstva in predstavniki ključnih ustanov. Ti strokovnjaki so skupaj pripravili predlog, kako bi lahko izboljšali in bolj celostno zastavili zdravstveno obravnavo pacientov z bolečino v hrbtu, ki zaradi težav obiščejo svojega izbranega osebnega zdravnika.

Razvili so predlog štirih ukrepov:

1) hiter dostop do kakovostne triažne fizioterapevtske obravnave za paciente z akutno bolečino v hrbtu;

2) interdisciplinarna delavnica, ki jo izvajajo zdravnik, psiholog in fizioterapevt, namenjena opolnomočenju pacientov s kronično bolečino,

3) »vzdrževalni program«, namenjen pacientom po zaključku zdravstvene obravnave za podporo pri redni skrbi za zdravje hrbtenice in

4) vzpostavitev aktivnega sodelovanja med izbranim osebnim zdravnikom in pacientovim pooblaščenim specialistom medicine dela, prometa in športa za zgodnjo pomoč pacientom pri vračanju na delo (poklicna rehabilitacija).

Prototip novih intervencij in zasnova raziskave

V okviru projekta sta nastala tudi prototip novih intervencij in zasnova raziskave, ki je sedem mesecev leta 2018 potekala v dveh zdravstvenih domovih (ZD Trebnje in ZD Celje). Namen raziskave je bil sistematično zbrati podatke o trenutnem stanju na področju bolečine v hrbtu na primarni zdravstveni ravni, oceniti stroške zdravstvenih intervencij, bolniškega staleža in novih invalidskih upokojitev ter obenem uspešnost predloga novega načina dela primerjati z obstoječim načinom.